Alpinistična šola 2006/07

Plezanje v Vršičih – Korošica (Jure Prezelj, Robert Poličnik, Damjan Kočar…)

V dobri družbi – družbi alpinistov smo štartali ob 6-h z našega običajno dogovorjenega mesta do poti, ki vodi do slapu Orglice. V megli smo zavili desno mimo slapa v strem breg. Kmalu smo prišli do »skoka«, kjer smo si morali na glave povezniti čelade in se ob vrvi povzpeti navzgor. Vzpeli smo se po melišču navzgor mimo Vežice do stene Vršičev. Nenadoma smo zaslišali pokanje in zagledali skalo, ki se je kotalila proti nam. Ustavila se je nekaj metrov proč od nas.

Potem ko smo nase spravili plezalno opremo, je vsak alpinist vzel v navezo 2 tečajnika. In kmalu so se nekateri znašli v Lukmanovi smeri, drugi v Preložnikovi, tretji v smeri, ki je brez imena… Ko smo bili v steni, je posijalo sonce izza »meglenih oblakov«, zato smo lahko videli druge, okoliške vrhove. Nekateri smo prvič obuli »čarobne čeveljce« – plezalke, prvič obviseli na vrvi … Sedaj tudi razumemo rek »vrv je sveta, po njej se ne hodi!«, ki smo ga prej 100-krat slišali, a ga nismo čisto razumeli. Po uri in pol plezanja smo prišli na z meglo ovit vrh. Pomalicali smo, nato smo v gosti megli iskali primerno pot proti Korošici, ki pa jo zaradi slabih razmer nismo in nismo našli, dolgo časa. Po uri hoje smo prišli do Kocbekovega doma na Korošici. Marsikoga so zasrbele pete, ko smo si ogledovali dobro pripravljen »fuzbal plac«. Okrepčali smo se in se vrnili prek Petkovih njiv v dolino. Nekateri smo si ogledali še slap Orglice. Z analizo pa smo dan zaključili pri Orlu.

Naslednji dan smo se tečajniki zbudili z bolečinami, kar pa pomeni dober znak za nas, saj tako »vsaj vemo, da smo plezali oz. se matrali …«.

Urška Grilc & Rajko Zajc