GPS Giro di Pokljuka’09 na turnih smučeh in krpljah, 22. 2. 2009

GPS sprejemnik zna biti v hribih koristen pripomoček pri orientaciji, sploh v kakšni megli ali pa na povsem neznanem terenu. A zgolj slepo zanašanje na GPS se lahko slabo konča, če na turo nismo pripravljeni in ne upoštevamo dejanskih razmer na terenu. Zemljevid in kompas sta še vedno zakon!

V okviru AŠ smo osnovno usposabljanje uporabe GPS opravili na Pokljuki pod vodstvom Matjaža Šerkezija. Nedeljsko jutro v dolini ni obetalo pretirano lepega dneva, a ko smo se pripeljali na Pokljuko, se je izza oblakov pokazalo modro nebo. Vreme torej bo. Na Rudnem polju pri vojašnici, smo štirje pari tečajnikov dobili po en GPS sprejemnik z vnešeno prvo točko ter nadaljnjimi navodili (točkami) na listu. Skupina 11 turnih smučarjev in dva "krpljarja" smo se podali na pot proti prvi točki. Vodila je vodila mimo smučišča in pod Viševnik na vzhodni greben. Sledil je rahel spust in vzpon na Srenjski preval. S Srenjskega prevala je bil spust do Jezerc kar konkreten, tu so smučarji prvič prišli na svoj račun, Franciju na čast smo ta del poti poimenovali "Franci expres". Na Jezercih smo se malo podkrepili za naskok Studorskega prevala in od tam naprej Velikega Draškega vrha. Vital in Primož pa sta se s smučmi na hrbtu podala na sosednjo Ablanco. S krpljami do vrha Velikega Draškega vrha ni šlo, zato sva jih v zadnjem delu z Boštjanom R. zamenjala za cepin (in dereze). Na vrhu smo se razgledovali in spoznavali okoliške vrhove, pa seveda dopolnili zaloge energije. Turni smučarji so nato uživaško odpeljali (eni bolj, drugi malo manj) do Jezerc in naprej proti planini Konjščica. Tu sva jih "krpljarja" spet ujela pri počitku – smučanje je očitno naporno, :-). Sledil še še povratek na Rudno polje – malo vzpona, pa ozka smučina na precej strmem pobočju, spust med drevesi po gozdu do žičnic ter "avtocesta" do vojašnice. Mislim, da smo bili na koncu s turo zadovoljni vsi.