Alpinistična šola 2009/10 – 5. del
Pa smo jo dočakali – dvo dnevno plezalno turo. Z vso našo prtljago, ki
je ni bilo malo, smo se zbrali v Kamniku, kjer smo morali uporabiti vse
naše posebne sposobnosti zlaganja prtljage v avto.
Grel nas je sonček, ki pa se je nenadoma skril za oblake na poti proti Primorski. Prečkali smo mejni prehod, kjer so nekateri doživeli podrobnejši pregled lepo zložene prtljage. Spopadli smo se s stenami v Dvigradu, kjer smo že imeli dovoljenje za napeljavo smeri; seveda, pod bujnimi očesi inštruktorjev. Plezanje smo zaključili še pred mrakom, saj smo želeli še pred nočjo poiskati primerno mesto za postavitev naših šotorov. Po nekaj spuščenih zapornicah kampov, smo le našli enega, kjer smo lahko vstopili. V vnemi postavljanja šotorov, so nam povedali, da bomo preganjani, če bomo ostali tukaj. Tako smo se odločili, da prespimo pod milim nebom na igrišču pred kampom. Naši želodčki so že pošteno krulili, zato so nekateri sprejeli kuharski izziv in se lotili dela. V soju sveč, jesenskih barvah in pivu smo pojedli odlično večerjo. Poklonili smo se Tomažu Humarju z minuto tišine, potem pa je sledilo petje ob kitari. Najbolj pogumni so se namočili še v morju, potem, pa je sledil zaslužen počitek. Naslednji dan smo plezali v Rovinju, kjer smo ponovili vpenjanje in prevezovanje. Nekateri so nedeljo dobesedno vzeli kot dan za počitek, zato so plezali večinoma lažje smeri. Spet drugi, so plezali smeri vse tja do 6c. Polni lepih vtisov smo se v večernih urah vozili proti domu in si prepevali: »Veselo v Kamnik in urno naprej, v prelepe planine odhajam, juhej; zaukam veselo, pozabim skrbi, vedno srce tja nazaj si želi«.
Povezani prispevki:
– 1. del
– 2. del
– 3. del
– 4. del
Komentarji