Pipa miru 2010

8. tabor alpinističnega odseka Kamnik na Petkovih njivah: Kar čakal je večer, ko sem spet zahodil stezo v Belo. Popoldanska vročina je že pojemala in klepet se je počasi umirjal v ptičjem petju, ki so se pripravljali na spanec. Hlad slapu Orglice je še zadnjič ponudil osvežitev, potem pa so naramnice težkih nahrbtnikov spet pritisnile na ramena.
Dodane fotografije

Mir, človek kar pozabi, da je danes to sploh še mogoče. Prijatelj mi prav, »tega nam pa ne morejo vzeti«. Gore so tiste, ki so nas naučile vsega kar znamo. V temi zreva na dolinske luči tik nad gozdno mejo. Hotel s tisočimi zvezdami in s platneno streho naju že pričakuje. Spet naloživa breme in kmalu se smejočih obrazov v sencah tabornega ognja slišijo kitara in orglice. Ljubo doma kdor ga ima.

Petkove njive smo letos obiskali že osmič. Tabor, ki je namenjen spominu našemu prijatelju Mateju Mošniku Matotu, je letos minil v pristnem pomenu besede tabor. Brez podpore moderne tehnologije. Kot organizator sem se po vseh teh letih tega želel bolj kot najboljše čokolade. Od petka 11. do nedelje 13. junija se nas je zbralo več kot trideset. Nekateri pa so tabor začeli že v četrtek. Plezanje je imelo prvo mesto in kot je v zadnjih letih že v navadi se je s taborom uradno zaključila tudi alpinistična šola Alpinističnega odseka Kamnik. V tem času je na Korošici bivala alpinistična šola Akademskega alpinističnega odsek. Nekateri pa so se nam pridružili tudi na Petkovih njivah.

Vreme nam je bilo tokrat zelo naklonjeno. Na sobotni nogometni tekmo smo se alpinisti pomerili s tečajniki in odigrali uvodno tekmo svetovnega prvenstva. Zmagovito moštvo še danes uživa ugled. Večer smo nadaljevali pozno v noč ob zvokih kitare in orglic ter tabornega zbora Bejž domov. V nedeljo smo tabor zaključili, nekateri s še eno smerjo, drugi pa s strumnimi koraki v dolino.

Na Petkovih njivah bomo spet naslednje leto junija. Do takrat pa bomo brusili kremplje še v drugih stenah naših in tujih gora.

Dobrodošli naslednje leto.