Alpinistični odsek Kamnik

Ledeniška naveza. Foto: Žiga Macedoni

Z alpinistično šolo v Glinščici

V Nedeljo smo se s kandidati za alpinistično šolo podali v sončno dolino Glinščice. Vseh nas je bilo 19, pestra družba z veliko pozitivne energije. Čestitke kandidatom, ki so pokazali dobro pripravljenost.



Še vtis kandidata Luka:
 

Ker sem ljubitelj hribov sem nestrpno čakal ta dan. Preizkusna tura v Glinščici mi je še danes v lepem spominu. Ta prizkusnja tura je bila za nas novince test, pri katerm smo morali pokazati zadostno kondicijo in pa gibanje po zahtevnejšem terenu. Tura je trajala približno 6ur in vsebovala hojo po dolini in plezanje ferat.
 
Glinščica je dolina, ki se nahaj na slovensko-italijanksi meji. Ta dolina ima bogato alpinistično kuturo, zato je tudi primeren kraj za preizkušnjo novih alpinističnih navdušencev. Štartali smo izpred kulturnega doma v Kamniku. Smo nekaj kilometrov čez italjansko mejo in karnaenkrat se pod nami razteguje Glinščica. Vreme je bilo prijetno sončno in mi smo se podali v dolino. Po spustu smo prišli do staro-rimljanskega vodovoda in od njega naprej nadaljevali v hrib. Med hojo smo poslušali inštruktorjeve zgodbe o bogati alpinistični zgodovini, ki jo ta dolina poseduje. O spoznavanju alpinističnih dosežkov slabo opremljenih mojstrov iz preteklosti smo se počutili impresionirani, istočasno pa tudi hvaležni za današnjo opremo. Ti mojsti iz davno preteklih časov so stene te doline premagovali obuti v mehke čevlje iz filca in opremljeni s karabinčki nosilnosti 600kg. Današnji dan bi alpinista s tako opremo označil z vsej prej kot previdnim. Ob prijetni družbi inšturktorjev in ostalih alpinističnih začetnikov je vzpon hitro mineval in prav hitro smo bili nagrajeni z lepim razgledom po dolini Glinščice. Sledil je spust s slemena po meliščnati poti za katerim je pa ponovno sledil vzpon do stene kjer sem se prvič srečali s ferato. V senci te stene smo si odpočil in pojedli malico. Po končani malici smo se opremljeni s čelado, plezalnim pasom ter samovarovlanim kompletom pripeli na jekleno vrv, ferato. Cilj plazanja po ferati je bil spoprijem z izzivom višine saj ta v alpinistu ne sme vzbujati pretiranega strahu. Plezanje po ferati je bil definitivno za večino vrhunec tistega dne in tudi prijetni zaključek preizkusne ture. Ker pa alpinizem za večino ni le šport ampak tudi oblika druženja smo ta dan zaklučili s pogovorom ob pijači v bljižni Kozini.
 
Preizkusna tura je name naredila prijeten vtis, okvirno sem spoznal svoje zmožnosti in pa tudi pomankljivosti. Ta dan bom imel še dolgo v lepem spominu, danes me pa nanj spominja bolečina v stegnih ter praske po rokah.
  
Nestrpno čakajoč na prihodnje podvige; Luka Vrtačič.


Komentarji

Komentiraj

Komentar

Ime