Direktno na Špik
V sredini preteklega tedna me je Blaž zdražil z vprašanjem če bi šla za vikend v Špikovo Direktno. Brez kakih pomislekov sem bil za akcijo, šele zvečer pa mi je ob Miheličevem opisu smeri začelo postajati malo vroče. Prestrašen nad opisom sem naslednji dan izprašal Mojco in Sandro (dobitnici priznanja za najboljši pripravniški vzpon pretekle sezone, katerega sta si prislužili prav s Špikovo Direktno) ter Urbana za dejansko stanje v smeri. Oborožena z informacijami sva se tako v petek popoldan zapeljala do Martuljka kjer sva prevzela ključe bivaka. Na poti proti bivaku sva srečala angleško navezo ki se je vračala iz smeri. Verjetno predvsem zaradi preslabega opisa sta po dobrih 6h urah prišla na Dibonovo polico, od koder sta abzajlala nazaj pod steno. Zaželela sta nama več uspeha in dobro uporabo njune opreme, katera je ostala v steni.Ob 4:30 naslednjega jutra sva bila na vstopu pod steno. Večino smeri do zelene glave sva poplezala v soju čelnih svetilk. Do Dibonove police sva rabila dobre dve ure. Na tem mestu se je začela prava plezarija. Zaradi napovedi neviht tekom celotnega dne sva vseskozi nekoliko zaskrbljeno opazovala oblake ki so se vozili v okolici in upala da prideva na vrh suha. Smer do glavne zajede ne ponuja kakih plezalnih presežkov je pa lep trening orientacije in “neproženja” kamnov. Od tod naprej pa sama uživancija! Super skala, veliko zraka pod nogami in neskončno klinov naredijo to smer že kar kičasto. Za piko na i pa se na vrhu zajede posladkaš še s previsom na izstopu spolzkega kamina.Veselje na vrhu je skazilo le grenko spoznanje da naju čaka še dooooolg in vroč sestop čez kačji graben v dolino. Ampak se je splačalo!!
Komentarji