PIPA MIRU 2018

Tabor na tako imenovanih Petkovih njivah bo živel naprej. Marko Petek je tabor živel in organiziral 14 let.
Že več let pa je v sami sredini Planinskega društva Kamnik in sedaj kot mladi predsednik društva kroti in vodi v povezovanje odsekov našo hordo podivjanih alpinistov, delovnih staruhov, mladih gaunarjev in
zajebanih frikotov v celoto.
Keli je meni naložil težko breme nošnje pipe miru do njiv! Z največjim veseljem sem jo že drugo leto organiziral in spakiral v nahrbtnik.
Sedaj pipo nosim Žiga Oražem in prepričan sem, da tako imenovana pipa MIRU gorela še mnogo let.

Bil je petek, dež, veter in črni oblaki med hribi. Gruča tazagnanih pa že na poti s planine Podvežak proti pogorišču. In glej, še malo nižje so našli ravnico, naredili nekaj krogov in naposled le zakurili pod Vršiči.Prišlo je jutro in sonce nam je bistrilo glave. Še ena horda nas je maširala proti petkovim. Približujemo se taboru, kjer vidimo kako tečajniki nabijajo kline in izdelujejo sidrišča pod bujnim očesom Marjana, zategujejo balvanske probleme nad pogorelim ognjem in se kar tresejo v pričakovanju plezanja v okoliških stenah. Pomežik in že slišiš udarjanje kladiv v Lučkem Dedcu, Vršičih, Vežici in Ojstrici. Veliko je smeri in klinov še več, če se le da na štantu še ene dva zatolčeš, da se tamladi navadijo izbijat.V polnem zanosu smo plezali do poznega popoldneva. V naši dejavnosti kjer pač nikoli nebo 100% varnosti si vzamemo čas za izdelavo varnih sidrišč in usmerjenega koraka postopamo po brespotjih.Ob ognju smo bili nabrani in dežne kaplje nas niso zmotile. Debata je tekla, bučke so se pekle tudi sirček in nabodalca. Ko vsi siti opazujemo ogenj, na plano potegnem pipo miru in jo napolnim.”Veliko mi pomeni, da smo skupaj v tem teatru pod zvezdami, plezamo in se ne kregamo, imejte se radi, potegnite dim miru, če pa ne, je duh pipe miru itak že v vseh nas.” Mislim, da je pipa krožila brez prestanka kakšno uro. Poleg nas Kamničanov so se duha pipe miru napolnili Domžalčani in še dva padalca z Maribora.Nov dan in nov zagon, nas je spet popeljal v okoliške smeri. Vsi smo se naučili nekaj novega! Duh s pipe miru v nas že čaka, da se spet napolni naslednje leto. Tabor je bil izpeljan po pričakovanjih. Hvala vsem alpinistom za pomoč in vsem ostalim za bilokakšno malenkost, se vidimo.”ti ej mi je Keli pravil, da jih je blo enkrt 135 na petkovih si morš mislt…”Žiga