Vrh Korena – bivakiranje
Pretekli vikend smo se z Marjanom odpravili na turo bivakiranja.
Dogovorjeni smo bili ob osmi uri dopoldne na standardni lokaciji pred Kulturnim domom v Kamniku. “Napokali” smo se v dva avtomobila in se odpeljali proti izhodišču na Planini Jezerce pod Krvavcem. S precej naloženimi nahrbtniki in veliko dobre volje smo “zagrizli” v pot in po kaki uri hoje prišli na Planino Koren, vmes ni manjkalo Marjanovih nasvetov o plazovih in na splošno o okolici, v kateri smo se nahajali. Po krajšem počitku smo se odpravili proti Vrhu Korena, ki je bil naš glavni cilj. Vreme je bilo kar preveč kičasto za bivak, zato smo se odločili, da namesto luknje izberemo dolgotrajnejšo opcijo, in sicer iglu. Začetni plani so bili, da postavimo dva igluja z povezovalnim tunelom, ampak smo med gradnjo študijo spremenili in se odločili za skupne prostore. Pridno smo rezali kocke in jih nosili odgovornemu gradbincu, ki je lepo sistematično gradil proti slemenu. Bivak smo gradili večino popoldneva. Zvečer smo po lepem sončnem zahodu v bivaku skuhali večerjo in pripravili vse za spanje. Marjanovi nasveti in izkušnje so pripomogli k temu, da ponoči ni nobenega zeblo in da je bila noč glede na dane okoliščine precej udobna. Večer je hitro minil ob juhicah, sarmi, makaronih in veliko humorja, bili pa smo tudi kar malo utrujeni od “gradnje”, zato smo se rade volje zavili v tople puhaste spalne vreče in počasi zaspali.Zjutraj smo sicer pričakovali lep sončni vzhod, namesto tega pa smo dobili meglo, veter in rahlo sneženje. V bivaku smo popili kavico, nekaj pojedli in pričeli s pospravljanjem stvari. Dobre volje tudi drugi dan ni manjkalo, zato smo se po pakiranju še enkrat odpravili na bližnji Vrh Korena in naposled počasi odšli po včerajšnji gazi nazaj na izhodišče. Kot pravi bodoči alpinisti nas tudi precej slabo vreme ni ustavilo, da ne bi naredili nekaj malega vaj. Marjan nam je res strokovno razložil prereze snežne odeje in preizkuse trdnosti le-te. Malo pred Planino Koren nam je še skril žolno in dokler je nismo vsi uspešno locirali ni bilo odhoda naprej proti izhodišču. :)Prijetno utrujeni, malo mokri in še vedno polni dobre volje smo se vrnili do jeklenih konjičkov in se odpravili proti toplim posteljam. Bivak bo verjetno stal še nekaj časa, naposled pa ga bo toplo vreme stopilo in za nami ne bo več sledi. Bodo pa ostali spomini na še en vrhunski vikend z alpinistično šolo najbolšega alpinističnega odseka!Hvala Nini, Primožu in Janušu za odlično družbo, še posebej pa Marjanu za vse demonstracije in nasvete.
Komentarji