Pomagaj GRS Kamnik z SMS , foto: Simon Kurinčič
Kamniški hribi 1, foto: Urban Novak
 

Članki

Avtor/ica: Vladimir Habjan, nedelja, 17. marec 2019, ogledov: 483

Severna stena Velikega vrha v Košuti

Dve uri skalnega plezanja in pikanja cepinov na konicah derez na sončno soboto.

V soboto sva jo z Ireno mahnila proti Ljubelju. Pa ne na stran Begunjščice, ki je že presneto preveč "zlajnana". Na nasprotno, vzhodno stran proti Košutici. V planu sva imela južno grapo na Košutico, a se je kmalu izkazalo, da tam ne bo kruha, saj je pobočje skorajda kopno. Naslednji cilj: severna grapa v Košutici. Do tja pa se je bilo treba vzpeti na Hajnževo sedlo. Pod sedlom končno romajo na noge dereze, saj je več snega, vmes tudi trde plošče. Na sedlu pa me je pritegnil boljši cilj: severna stena Velikega vrha. Tu smo pred leti že plezali: leta 2004 sva z Ireno na vrv vzela tečajnico Mojco, ko smo imeli turo alpinistične šole. Takrat je bil zraven tudi Aleš Holc, ki se ga še vedno spominjamo kot odličnega načelnika in predvsem dobrega človeka. Trije smo splezali smer v območju Strahovke (po Miklušu: Alpinistično smučanje. Karavanke, 2005: smučarska ocena V+, prehod S6, 480 m) ali po Kresalu Smer za Navezo (Zimski vzponi. Sidarta. 2007: III/3, 300 m). Glede na skico Strahovke in naš potek smeri nismo plezali povsem v smeri, pač pa malo levo-desno. Leta 2006 sva splezala tudi bližnjo Tihotapsko grapo v Toplarju (po Miklušu: IV+, 300 m, III-, 400 m).
Zavila sva torej v smer, kjer poteka zavarovana plezalna pot imenovana V območju normalne poti (po Miklušu z oceno V+, mesta S6, 400 m). Spodnji del je bil kopen, a z ledenimi detajli. Ta del stene je bil najbolj strm in tudi najbolj začinjen. Malo je pomagala jeklenica, pa ne povsod, saj je bila pogosto pod snegom. Nad skalnim delom je več kot stometrska flanka z naklonino okoli 55 stopinj, izstop na greben celo več. Zadnji del stene predstavlja poplezavanje v skalno lednem svetu. Višje ko sva bila, bolj trdo je bilo. Vršni greben pa v srežu. Sestopila sva po normalki na Kofce in do parkirišča pod Matizovcem, od koder naju je do avta pripeljala prijazna Ljubljančanka (!?). Lepa alpska tura. Žal snega v Karavankah ni prav veliko, severna stran Gritovcev je od daleč videti precej bolj vzpodbudno. Bo treba še tam "pošlatat".


V spodnjem delu stene je bila kombinacija skalno-ledno-snežnega plezanja

Nad zajlami se je odprla več kot stometrska flanka z naklonino okoli 55 stopinj.

Plezanje po trdem snegu, tudi ledu, se je nadaljevalo vse do grebena in bližnjega vrha



Komentarji

Za oddajo komentarja se najprej prijavi!
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na FaceBook-u.
Iskanje med članki