ALPINISTIČNI ODSEK
PLANINSKEGA DRUŠTVA KAMNIK


Objavil/a: Aleš Kepic, četrtek, 5. oktober 2017

Popočitniške klasike

V soboto 30. septembra smo se tečajniki AO Kamnik odpravili na pot proti plezalnim klasikam Kamniških alp. Po skupinah smo se na hladno jutro zapodili predvsem v JV steno Planjave in Kogel.

V soboto 30. septembra smo se tečajniki AO Kamnik odpravili na pot proti plezalnim klasikam Kamniških alp. Po skupinah smo se na hladno jutro zapodili predvsem v JV steno Planjave in Kogel.

Kot ena boljših izbir se je izkazala smer Humar-Škarja, ki je bila na trenutke radodarno obsijana s soncem. Smer je vsebovala zanimivo prečenje, moker previsni detajl in “najlepšo zajedo slovenskih sten”, kot so nam dejali. Smer je tudi po tem raztežaju razveseljevala z raznolikostjo in lepoto. Za nameček pa so se za našimi hrbti bohotili enkratni razgledi na Zeleniške špice. Dirigentsko palico sta v tej smeri vihtela Jaka in Katja, njima pa se je na vrhu pridružil Jure, ki je s tečajnikom preplezal Sobotno smer. Po njunih besedah je bila smer na začetku dokaj mokra in zimska, a ko ste se povzpela malce višje do sončnih žarkov, se je začelo veselje. Tudi njun pogled je večkrat obstal na čudovitih Zeleniških špicah.

Omenil bi še dve smeri in sicer Tračarije in Algebro, ki sta ju splezala Klemen in Špela. Kasneje mi je dejala, da se je smer Tračarije začela z gladkimi platami, kjer je bilo poleg že obstoječih svedrovcev treba namestiti tudi kakšnega metulja in klin. Na posameznih mestih se je smer izkazala  za nekoliko pretežek zalogaj za prosto plezanje, a je vendar prišla do vrha. Po zabavno-poučni malici na soncu sta šla še v lažjo, a prav tako precej platasto Algebro, ki se začne po kakšnih petih minutah plavanja po ruševju. Dejala je, da je v tej smeri zares uživala.

Ekipa s Simonom na čelu, pa se je v želji po toplem soncu namenila proti južni steni Kogla. Tam jih je čakala lepa Virensova smer, najnaravnejši in klasični prehod čez steno. Sonca sicer niso dočakali v steni, ampak šele na poti v dolino čez Gamsov skret. V smeri jih je na začetku tako zeblo v prste, da niso vedeli ali imajo kamne namesto prstov, a ob navdušenju v smeri so pozabili tudi na mraz in le uživali.

Dobra družba je omogočila še eno čudovito izkušnjo v kamniških stenah, na koncu pa smo dan zaključili na zabavi v dolini ob pivu in domačih mojstrovin gostiteljice Sandre.

 
http://aokamnik.si/clanki.php?pid=748 18.11.2017