Planinski grabež - Triglav

Planinski grabež – Triglav

7. julija sva se s Tadejem podala v še ne prosto ponovljeno smer Planinski grabež. 8. pa sva z vrha stene sanjala o skoku z basom. Nič, kar peš sva šla.

Smer je bila splezana že leta 2013 in do sedaj še ni imela ponovitve. Predvsem zaradi večno mokre zajede nad bivak luknjo.

Vzela sva si ga na izi, saj sva vedela, da greva plezat za dva dni. Smer se začne po Skalaški, do hlebca, kjer se odcepi v desno in navzgor. Celotna linija Grabeža se zelo dobro vidi že z doline. Prve sedmice so zelo lepe in pokončne. Tu sva tovorno vrečo (prasico) vlekla za seboj. V prvih petih cugih sva pustila 4 kline. Plezala sva počasi in varno. Najbolj naporen, psihično naporen je 4 cug, kjer vsaj na začetku plezaš v prečko in ni dobrega varovanja. Po prvih težkih raztežajih sva s prasico na hrbtu plezala do bivak luknje, ki je desno od glavnih težav v Čopovem stebru. Pred luknjo naju je razveselil kup snega, izgleda da nama ne bo potrebno šparati z vodo. Skuhala sva si dve juhi pa še makarone! Za brez veze sva težko prasico z vodo gor vlekla. Že zvečer sva si natopila dovolj vode za naslednji dan.

Spala sva pred luknjo, ker je v njej ves čas kapljalo in bilo vlažno. Bila je topla noč.

Po obilnem zajtrku se zapodim v mokro zajedo. Gre, ampak počasi. Po 15 metrih obupam, poskusi še Ante. Počasi in vztrajno se prebija proti vrhu, kjer pa mu spet malo zmanjka. Ko ga spuščam pravi “to bo šlo na frej, sej je mokro ampak gre, pa sedaj imava še frende notri”. To mi vlije poguma, saj zato sva pa prišla, da jo na frej zategneva! Ajde.

Uspešno se prebijem do sidrišča, za mano pa tudi Ante. Naslednji raztežaj je še bolj moker. Ampak sedaj imava že izkušnje. Ante se poda v mokroto in po pol ure uspešno pride do sidrišča. Sam si mislim, izgleda da mi bo nedeljsko frikanje v deževni Sivnici še prav prišlo. In res. Sledi strop. Začnem v mokrem do stropa, tu si ogledujem oprimke, grem malo naprej pa spet nazaj. Enkrat se je treba odločiti. Grem. Najprej sem plezal s petko v višini rok. “Matr sm težak ta kladu pa en kup frendov”! Ajde gremo, pridem do konca strehe, sedaj pa čez v gladko zajedo. Brez obotavljanja, zamislim si sekvenco gibov in gasa kmalu sem v razkoraku, kar zadihan in vesel, da mi je uspelo. Do sidrišča je še ene 15m po izjemno lepi zajedi. Potegnem prasico. Kmalu se mi pridruži Ante prav tako zadihan in navit. Naprej naju preseneti malo krušljiva platka in zanimiv nekaj metrski “offwidth”. Po tem raztežaju spet plezava z ruzaki. Smer gre po zelo dobri skali, mestoma je kje kaj naloženo ampak super ni panike. Bi si želel, da bi bil cel triglav tako kompakten. Smer se zaključi tik pod vrhom stebra. Hop pa sva na robu! Po devetih urah plezanja se počasi odpraviva proti zasluženemu …

… isotonic radlerju na petrol, takle mamo.

Strinjala sva se, da si streha zasluži oceno VIII. Smer zelo priporočam, saj je zelo lepa in varna, v zakup je treba vzeti samo mokro zajedo.

Plezala sva Tadej Krišelj in Žiga Oražem.

Triglav, Planinski grabež VIII/VII+,VI, 1000 m, 1.prosta ponovitev.

7.7. in 8.7.2021