Alpinistični odsek Kamnik

Prilagajanja urnika šole, načrtovanja tur in predvsem skupnih druženj smo predvsem v zadnjih dveh letih smo že precej navajeni. Žal so se mutacije koronavirusa pomaknile še za nekaj črk grške abecede nižje in tako odnesle težko pričakovani sprejem alpinistov na Kamniškem sedlu, kjer bi poleg tega izvedli še prvo zimsko vajo za letošnje tečajnike. Če za slednjo ni bilo zdravstvenih ovir, pa so bile le-te snežne narave, saj zaradi obilnih snežnih padavin akcije ne bi bilo mogoče izvesti optimalno. Mrzel severni veter pa je za določen čas prestavil tudi ledeniški tečaj v Visokih turah za kandidate za alpiniste.

Vse to je verjetno botrovalo temu, da se nas je v soboto zjutraj pri Kulturnem domu zbralo ogromno število, eni željni znanja, drugi druženja,  večina pa najbrž kar obojega. No tisti najbolj željni smučanja pa so v času zbora že veselo vijugali na Veliki Planini, ki je bila naša rezervna lokacija.

Kljub dobri pripravi na vajo je bilo udeležencev toliko, da je bilo potrebno kar nekaj usklajevanja, da smo lahko pričeli z delom. V skupinah smo krožili po postajah, kjer so se nekateri učili, drugi pa ponavljali. Na sporedu so bile tehnike ustavljanja s cepinom, hoja z derezami, izdelovanje sidrišč, gibanje naveze, lavinska varnost od A do Ž, prerez snežne odeje, z veliko domišljije smo se gibali celo po ledeniku.

Od zore do mraka smo vsi trdo delali, vmes pa tudi malo pomalicali ali pa odpeljali par zavojev po deviški belini. Predvsem pa je bila volja prava, zagnanost ni minila in proti popoldnevu smo bili poleg obilice novega znanja nagrajeni še s izginotjem koprene, ki nam je odprla prosto pot do sonca.

No, do sonca sicer nismo šli, je sonce prišlo do nas, mi pa (le) še do vrha Bukovca, pogledat sončni zahod, nato pa vriskajoče naravnost (no tudi malo levo, malo desno) v oštarijo na analizo. Tisto je pa že druga zgodba.

ZADNJE OBJAVLJENO

KORISTNE POVEZAVE