Jesenska smer in smučanje Sestopne grape
Lepo vreme se še kar nadaljuje, a sva se zaradi popoldanskih obveznosti odločila za krajšo turo in se tako odpeljala na Ljubelj. Čeprav so v preteklem tednu že poskušali v težjih smereh na severni strani Begunjske Vrtače, a bili zaradi pomanjkanja snega neuspešni, sva vseeno potihem upala, da bi lahko vstopila v Kozorogovo smer. Obeti so se hitro razblinili, saj je bi vstopni raztežaj popolnoma kopen, zato sva se poslužila plana B, Jesenske smeri.
Spodnji del smeri naju je kar zaposlil, predvsem prva dva raztežaja, kjer sva naletela na vse živo, od dobre do krušljive skale, zmrznjenih trav ter sipkega snega in škripavca, možnosti za varovanje pa ni bilo kaj dosti. Višje postane smer bolj “kosmata” in težav z nameščanjem varovanja ni več. Po petih raztežajih, malo predno se smer združi z Lenuhovo, sva se razvezala in v pogovornem tempu nadaljevala na vrh, kjer so naju pričakali božanski razgledi.
Maja je po Sestopni (zahodni) grapi začela sestopat, jaz pa sem še malo premišljeval, saj je bil vstop zelo ozek in za nameček se je v njem naredil globok žleb, ki ni bil širok niti za dolžino smuči. Najprej sem se peš spustil nekaj metrov v grapo in ker je bil sneg trd, a ne leden, sem vseeno pričel s spustom. Po cca 20m napornega “abručanja” so smuči prijele po celi dolžini in sledila je uživaška strma smuka do doline.
S turo sva bila overall zadovoljna 🙂
Komentarji