Visoke ture za konec leta
Za konec leta smo se odpravili v avstrijske Visoke ture (skupina Goldberg) na spomladansko turno smuko.
V epilogu leta 2023 smo se skupina štirih vsi iz različnih odsekov odpravili poiskat sneg v višje predele Goldberg skupine v Visokih turah avstrijske-koroške. En teden prej smo se še nadejali pršiča, pa je nenadna otoplitev vzela zimo in pripeljala pomlad.
Prvi dan (26.12) smo rezervirano odšli poizvedovat razmere na Stellkopf (2852 m). Trda podlaga nam je kmalu pokazala zobe in smo bili veseli, da smo v nahrbtnike spakirali tudi srenače, ki so se izkazali za ključne naslednje tri dni. Že do vrha Stellkopfa smo morali za 50 metrov smuči naložiti na nahrtbtnik, saj je veter močno spihal greben. Smuka, ki je bila pretežno obrnjena na jugovzhod, je zaradi koprene oblačnosti ostala razmeroma trda in je do dobra pretresla naše smuči.
Za drugi dan smo na podlagi videnih razmer odšli na Hocharn (3254 m). Dolg dostop po trdi in senčni dolini KleinFleißtala nas je vodil do umetnega zajetja Zirmsee, kjer je sonce prijetno grelo naše hrbte. Na škrbini pa nas je pozdravil mrzel veter, ki nas je spremljal vse do vrha. Smuka po senčni strani je bila zaradi veternega nanosa 10 cm sipkega snega prijetno mehka. Čez škrbino na sončno stran, pa je sonce še malo pomagalo pri mehkoti in ni pustil nikogar ravnodušnega. Niti rodeo po zmrznjeni cesti proti Sveti Krvi ni pokavaril vtisa.
Tretji dan smo si vzeli za mali počitek in odšli na zagotovljen putrček na Mohar (2605 m). Na kratko: Vrhunska smuka od vrha do avta!
Četrti dan smo ponovno dvignili apetite za nov tritisočak in se odpravili na Sandkopf (3090 m). Tura je bila najbolj mukotrpna po vršnem delu, kjer je veter odpihnil sneg, tako da smo morali smuči premakniti na nahrbtnik za kakih 200-300 višincev, višje kjer pa je sneg, pa je tako trd, da se brez srenačov ni dalo premikati. Zgornji del smo smučali na odlično sončno jugovzhodno stran in nato pobočje prečili nazaj na greben ter še malo nosili smoči čez skalnat predel. Nato smo smučali nazaj po smeri vzpona, kjer pa sonce žal še ni omehčal podlage. Smuko in s tem prednovoletni dopust smo končali pri avtu na 1580 m višine z zadovoljnimi vtisi in željo po še.
Za prijetno družbo se zahvaljujem Marjeti Mavri (AO Cerkno), Hani Zelič (AO Kranj) in Rudiju Nadlučnik (Akademski AO).
Komentarji