Alpinistični odsek Kamnik

Že v ponedeljek se z Rudijem slišiva in narediva načrt, da v soboto pogledava razmere v Igličevi, a kaj ko pa je že med tednom lepo vreme, zato sva se navezala tudi v četrtek pod Zajedo Ekar-Jamnik v Dolški škrbini in se tako ognila gneči v sosednih smereh.

V četrtek še pred sončnim vzhodom odrineva in po 2 urah po kložastem snegu, ki se včasih udre do riti doseževa Zajedo Ekar-Jamnik. Prvi raztežaj je bil lepo narejen, direktni vstop je postregel z veliko strmino in skoraj previsnim ledom v kaminu, ki si ga z razkorakom malo prelisičil. Smer vodi do plate, ki pa je žal za najin okus bila malo preveč suha in sva zavila po desni rampi okrog, ki je ponujala lažje plezanje, a težje varovanje. Po obvozu sva prečila nazaj proti zajedi in ujela glavni “štrajfn”, ki sva ga veselo popikala. Zadnjih 30 metrov, pa ima smer več zaplat nepredelanega snega, a strmina popusti, in kmalu sva se že sončila na soncu. 

Smer je postregla s povprečnimi dobrimi razmerami in včasih izrazito slabim varovanjem.

Sestopala sva po strmi planinski poti za Jezerska Kočno, na kratko: prečkanje po konicah derez, ki je pustilo posledice v mečih, katere čutim še danes ob pisanju tega prispevka.

Danes (v soboto) sva se navezala pod Igličevo smerjo v Mali Rinki. Prvi raztežaj te hitro popika do prvega strmejšega dela (poleti V+), ki ni predstavljal večjih težav, tudi klini so bili zunaj. Nato sprehod do prve plate, kjer je bilo prvič potrebno bolj popraskat po skali (klini so zunaj). Nato sledi pikanje do kamina, ki je suh, z nekaj orodjarjenja in podprijemov se zbaševa čez in po rampi doseževa požlajeno plato, ki ni bila toliko fizično zahtevna, kot psihično. V zadnjem raztežaju pa sva zaradi vztrajnosti nagrajena še z nekaj pikanja do sonca na vrhu.

Ob analizi v piceriji Četara sva se strinjala, da je za razliko od Ekar-Jamnik, Igličeva smer tehnično zahtevnejša, vendar ob boljšem varovanju.

Hvala Rudiju Nadlučniku, ker si šel tisto plato danes naprej.

ZADNJE OBJAVLJENO

KORISTNE POVEZAVE