Vikend prvih vzponov in izkušenj za tečajnike na Kamniškem sedlu

Tečajniki smo se podali na dvodnevno turo, kjer smo se učili osnov alpinizma in nabirali izkušnje s plezanjem v skali. Kljub spremenljivim vremenskim razmeram, vključno z vetrom in meglo, smo uspešno preplezali več smeri, spoznali pomen komunikacije in preverjanja oprijemov.

V soboto 7. junija, smo se tečajniki polni pričakovanj in polnih nahrbtnikov ob šesti uri zjutraj zbrali pred Kulturnim domom v Kamniku. Pred nami je bil vikend prvih alpinističnih korakov in nabiranja izkušenj na Kamniškem sedlu.

Florjan nas je razdelili v naveze in vsakemu paru dodelil inštruktorja oziroma izkušenega alpinista. Odpeljali smo se do Jermance, pobrali težke nahrbtnike, polne opreme in se podali proti sedlu. Tam smo pograbili opremo in se zagreto odpravili vsak v svojo izbrano smer.

Vremenska napoved za soboto je bila ugodna, kljub vetru, ki nas je med skalami hladil, so nam dolgi rokavi dobro služili. Veseli in navdušeni smo sledili inštruktorjem in plezali po skalah. Spoznali smo, kako poteka naveza treh in se prepričali o pomembnosti dobre komunikacije, saj se soplezalca včasih hitro ne sliši več. Takrat je na vrsto prišla neverbalna komunikacija. Naši inštruktorji, so nam v smereh pokazali še kakšen trik, da bomo plezali učinkovitejše in kvalitetnejše.

Plezali smo smeri Zgornji steber, Čenča, Zajeda Brane, Spodnji steber in Šija. Že takoj smo okusili, kako krušljiva je lahko skala in kako pomembno je preveriti vsak prijem ter paziti, da ne prožimo kamenja. Po uspešno preplezanih smereh smo se zasluženo okrepčali v koči, se po družili in med seboj delili izkušnje našega prvega vzpona. Noč smo preživeli v skupnih ležiščih, kar je bilo zanimivo doživetje, saj je prostor odmeval od smrčanja.

Nedeljsko jutro nas je pričakalo v megli in močnem vetru. Nekateri so se takoj po zajtrku, odpravili v dolino, saj niso bili primerno oblečeni za dane razmere. Očitno bomo potrebovali še kar nekaj tur, da bomo znali pravilno oceniti in pripraviti opremo.

Kljub slabim vremenskim razmeram smo se ponovno podali proti Brani. Ker si zaradi megle nismo mogli od daleč ogledati smeri, smo slepo zaupali inštruktorjem, da nas peljejo na pravo pot. Megla in veter nam nista olajševala plezanja, zeblo nas je v prste. Tudi mastna in spolzka skala je predstavljala dodaten izziv. Preplezali smo smeri: Spodnji steber, Skrito veselje, Zajedo in Škarjevo varianto Zgornjega stebra.

Po preplezanih smereh smo jo hitro pognali nazaj v kočo, kjer smo pobrali svoje stvari in se odpravili v dolino, na analizo pri Jurju. Na poti navzdol nas je spremljal helikopter, ki je reševal plezalca (na srečo ne nobenega od nas!). Ob soncu, ki nam je po celodnevni megli in vetru še kako prijalo, je bil zaključek vikenda še prijetnejši. Vsi smo se vrnili celi in veseli, zgolj s kakšnimi modricami po kolenih in z “izgubo” enega čevlja (no to je pa zgodba zase).

Hvala našim inštruktorjem in alpinistom, ki so nas uvedli v začetke alpinizma. Zelo smo uživali in se že veselimo naslednjih tur!