Alpinistični odsek Kamnik

V ponedeljek, 10. 11., ob desetih se odpeljemo proti Grindelwaldu. Vsi smo prvič v tem delu Švice. Ker prispemo že v temi, nas najprej pozdravi neka luč sredi neba. Kaj je to? Gre za kočo Mittellegi, ki kraljuje na grebenu pod vrhom Eigerja. V hotelu povečerjamo ter pripravimo hrano in robo za v steno.
Plan je, da steno preplezamo v dveh dneh z enim bivakom. Kljub temu, da se smer večinoma pleza tehnično, se z Rudijem odločiva, da jo bova v celoti poizkusila preplezati prosto.

Naslednji dan se s prvo gondolo odpeljemo do postaje Eigergletscher. Dostopa do pod stene je pol ure. Ob 9:10 začnemo plezati. Sneg se mestoma udira, ampak na strmejših odsekih je trd, kar nas razveseljuje. Po uri in štirideset minut smo že pri Luknji. Tam dva Francoza čakata na vlak. Pravita, da so slabe razmere, in gresta dol.
Nam se pa šele dobro začne. V Difficult Crack se podam brez rokavic. Po dveh metrih me že nohta. Po prvem detajlu cuga si nadenem rokavice ter s cepini nadaljujem do vrha. Kmalu sledi še Hinterstoisser Traverse. Toolam, kolikor časa gre. Med plezanjem navzdol se na enem mestu primem za vrv. Huki niso prav dobri, stopi pa okrogli – ajde, probal pa sem. Rudiju uspe priti že čez dobro polovico, nakar mu zdrsne in se odvrti po prečki. Kdor ne proba, ne ve.

Čez prvo snežišče se udiramo, vendar nam prehod na drugo snežišče po lednem slapu vlije novo upanje na boljše razmere. Udirajoče drugo snežišče se kar vleče. Na prehodu čez Mixed Corners vodstvo prevzame Rudi. Na bivaku Karl-Max si uredimo udobna ležišča. Vse ok, razen tega, da smo s seboj vzeli samo eno malo plinsko bombico. Budilko nastavimo na 4:00.

Zjutraj nam uspe segreti dva litra vode in si pripraviti zajtrk, nato pa nam zmanjka plina. Bomo pa šparali! Še v temi se odpravimo proti rampi. Po malem deturju preveč v levo se umirimo in nadaljujemo mirno po smeri. Rudi se izstreli v Waterfall Chimney, ki nam ponudi izredno dobro plezanje po sicer tankem ledu, ampak bolje kot nič. Sledijo Brittle Ledges in Brittle Crack po skali. Težave IV premagamo v rokavicah. Na Bivaku bogov se v prečko naprej poda Matej. Po izpostavljeni prečki vriskamo in že pikamo v Belega pajka. Po ledu do grape na desni.

Utrujeni smo, pričakovali smo, da bomo hitrejši. Plezali smo tako, da se je prvi podal naprej, ko je drugi prišel do sidrišča, tretji pa je bil varovan na mikrota.

Quartz Crack ni bil težaven – zelo tanek in trd led nam je ponudil odlično mix plezarijo. Do izstopnih kaminov se abzajlamo. Led v izstopnih kaminih je tanek, ampak ga je ravno dovolj za hitro plezanje. Meča že pečejo. Izstopna rampa nima veliko snega. Plezamo med črnimi luskami po trakovih mehkega snega. Končno rob stene, sledi še vršni led, in ravno ko zahaja sonce, dosežemo greben. Popolnoma sami smo. V snegu ni nobene sledi. V tišini gazimo proti vrhu. Prav uživam. Malo pred 18:00 smo na vrhu. Piha, mraz je, zvezde svetijo. Nasmeh in veselje sta pristna, napetost pa še kar prisotna. Vsi se zavedamo, da nas verjetno čaka še en bivak.

Sestopamo po zahodni flanki. V temi je kar labirint. Snega je mestoma premalo, črne luske pa niso najboljša opora. Pojemo še zadnje datlje in popijemo rešilno kokakolo. Levo, desno, navzdol. Samo enkrat nas preseneti nek skok. Izvrtam abalaka in že smo čez. Malo pred ledenikom se ustavimo in pripravimo bivak. Izkopljemo izredno velik in udoben bivak. Še vedno smo na okoli 3300 metrih.

S prvim svitom se zbudimo in pripravimo za sestop. Veliko lažje je, ko se dobro vidi. Z enim abzajlom nekje vmes smo v uri in pol na gondoli. Vsak si privošči nekaj sladkega. Prav veseli se podamo v Grindelwald, kjer nas čakata tuš in topel zajtrk.

Žiga Oražem

ZADNJE OBJAVLJENO

KORISTNE POVEZAVE