Alpinistični odsek Kamnik

Zeleniške špice. Foto: Sebastjan Čebular

Klasična smer v Brani z Neklasično izstopno variatno

V četrtek 15.10.2026. sva z Gašperjem plezala redko plezano Klasično smer v vzhodni steni Brane ter izstopila malo “po svoje”.



V četrtek, 15.10.2026. sva se z Gašperjem podala v Brano (2253 m), natančneje v njeno vzhodno steno v zelo redko plezano Klasično smer (750 m; V+/IV). Glede na podatke ki se jih da dobiti na spletu mogoče gre celo za prvo ponovitev tiste smeri. Spodnji del stene je precej poraščen in predvsem orientacijsko zelo zahteven. Včasih plezaš po zelo strmih travah in se v navpičnih detajlih vlečeh za rušje. Kljub temu, nisva preveč “vrtnarila” in sva prepričana da sva bolj ali manj najdla optimalne prehode. Po prvemu poraščenemu delu se pride do mesta kjer se skica s spletne strani Slovenske stene začne. Midva sva bila prepričana da se skica začne precej nižje ter se kar podala v “dvojko”. Ta “dvojka” se je nama zdela kar težka, ampak sva si mislila da “bova že zborbala”. Kar naenkrat sva se zapodila v gladek detajl ki bi mu dal oceno IV (tukaj sva celo najdla neuporaben klin ki so ga verjetno plazovi zvili). Detajl je naju oba napsihiral ter sva se končno navezala (do sem sva plezala nenavezana kakšnih 200 metrov stene). Par dni kasneje sem šele ugotovil da sva dejansko plezala tisto IV-ko z začetka skice. Po enemu cugu kamina (IV-) sva spet prišla v “lažji” teren in se razvezala. Tukaj je potrebno malo vohati prave prehode ter se znajdeti (zelo prav so mi prišle prejšnje izkušnje hoje po brezpotjih). Korak po korak in sva se končno najdla pod steno, kjer naj bi naju pričakal detajl smeri. Prvih par metrov (III-IV) sva preplezala nenavezana ter si pod previsom uredila sidrišče. Od sidrišča greš rahlo proti desni (IV) ter se pri prvem logičnem prehodu v levo napotiš proti lepo vidni zajedi med dvema stolpoma. Zajeda (V+) je kar navpična, visoka kakšnih 15 metrov ter ponuja lepo plezarijo z dobrimi oprimki. Vseeno je treba biti pazljiv ker se pri vrhu zajede najde par majavih lusk ki so bolj za stopit kot za obešat se. Na vrhu zajede te pričaka previs, ampak ga prelisičiš z na prvo žogo nelogičnim izogibom v desno kjer se najdejo zelo dobri oprimki ter stopi. Po preplezanem detajlu sva si uredila sidrišče na borovcih in roglju. Ker sva bila navdušena s plezarijo in sva vedla da do konca smeri ni več veliko plezarije sva se odločila zaviti v levo malo po svoje. Levo od originalne smeri je bila vidna zelo lepa rampa proti levi od katere je naju ločil en krajši skok (IV, 5 m). Po preplezanem skoku sva bila na v levo usmerjeni, sprva lahki rampi (II). Rampa se je vse bolj postavljala navpik in prešla v lepo zajedo. Tukaj sva se spet navezala ter ostala navezana do konca smeri. Gašper se je podal v zajedo ter jo lepo preplezal. Detajl tega cuga je en buhtelj, kateremu se izogneš v levo čez gladek detajl (IV+). Sledil je še en lep cug, ki je postregel s previsom (IV+) po kateremu se lotiš grebena na desni (IV), ki je edini logičen prehod. Po teh dveh cugih sta sledila dva “pohodna” cuga, ker sva spet vlekla štajerca dokler nisva prišla v grapo po kateri izstopi Kovačeva smer. Plezat po grapa nama ni dišalo, ter sva se podala v levo v steno (III) in po desetih metrih v desno v lepo poklino za lusko (IV). V tem cugu sva imela še eno rahlo sitno prečko (IV-) ki naju je pripeljala do borovca ki kot da bi tukaj bil namenoma za uredit sidrišče. Od tukaj je naju do vrha stene ločil samo še en cug. Prvo spet prečkaš Kovačevo grapo ter se znajdeš pod zelo podrtim razičem, kateremu se izognemu rahlo v levo ter iz leve proti desni (III) prideva na njegov vrh in ga prečkava. Do vrha stene te čaka še ena lepa poklina (IV) ter krajši 5 metrov visok kamin (IV-). Lahko se izstopi tudi po Kovačevi smeri (I-II). Na koncu se je nabralo 750 metrov stene v osmih urah plezarije. Smer predvsem priporočam avanturistom ki jim ni problem v smeri “hoditi” ter tistim ki so jim všeč orientacijsko kompleksne smeri. Povrh vsega tega še preplezaš 7 zelo lepih cugov. Zavedati se je treba da za preplezati smer v tistih 8 ur je treba velik del (“lažji” del) smeri plezati nenavezen. Za varovanje sva uporabila metulje vseh velikost (od 0.3 do 3) ter kline. Ker sva bila pridna v smeri nisva pustila niti enega klina.


Komentarji

Komentiraj

Komentar

Ime