Elbrus ni pustil na vrh
V prvih treh dneh so opravljali aklimatizacijske vzpone in spoznavali hrib. Ta je pokazal, da je lahko kljub temu, da sam vzpon tehnično ni ravno kaj posebnega, lahko zelo zahteven in nevaren. Vreme je bilo v term času lepo, vendar so bile razmere na višini med 4400 in 5000 m izredno slabe – namesto snega je bil trd, steklen led, po katerem je hoja izredno nevarna, saj dereze skoraj ne primejo, pa tudi zaustavljanje s cepinom je problematično. Ravno v tistih dneh sta se na takem ledu smrtno ponesrečila Poljak in švicarski gorski vodnik. En dan so počivali, nato so se pa nameravali povzpeti na 5642 m visoki vrh, vendar se je vreme poslabšalo. Naslednji dan se je razbesnelo pravo neurje z močnim vetrom sneženjem in meglo, tako da bi že skoraj vsak poskus vzpona pomenil samomor. Zato so tudi domači vodniki, ki so bili v »sodčkih« (kočicah v obliki sodov)na Kara Bašiju na višini 3800 m, vse napotili v dolino. Poleg tega je pa tistega dne, ko bi se morali odpraviti proti vrhu, pihal še zelo močan veter, tako da je vzpon na sam vrh odpadel. Pa drugič več sreče, hrib bo počakal.
Komentarji