Alpinistična šola 2010/2011 se je pričela – 1. del (Preizkusna tura)
Vodila jo bosta Urban Novak in Ambrož Bajde.
Ekipa se je zbrala 3. 10. 2010, ob 7h zjutraj, pred Domom kulture Kamnik – prostor bolje poznan kot mladinski center Kotlovnica Kamnik. Od tam smo se podali v dolino Kamniške Bistrice, kjer smo parkirali vozila ter se zbrali. Vodji pohoda Ambrož ter Urban sta pregledala ustrezno opremljenost vseh članov, ter podala navodila glede ture.
Fotografije: http://picasaweb.google.si/uros.maroh
Pot smo začeli v smeri slapa Orglice, nato pa zavili čez Skok ter Šraj pesek proti Korošici. Na poti smo srečali nekaj prijaznih ljudi, hodili smo v zmernem tempu (zeblo prav gotovo ni nobenega), zrak pa je bil odličen. Prvi detajl naše poti je bil kratek raztežaj, težavnostne stopnje II do III, kjer smo uporabili tudi vrv, kot pripomoček za zagotavljanje varnosti članov. Naprej je pot vodila po melišču tik ob visokih vertikalnih stenah do točke, kjer je bil prelep razgled na Petkove njive, Ojstrico, Zeleniške špice in ostale prelepe vršace, ki so se bleščali v jutranjem soncu. Tam smo zavili v desno na vrh Lučkega Dedca, kjer smo kasneje naredili kratek premor, da smo lahko malo počebljali.
Naslednja postaja našega pohoda je bil dom na Korošici, kjer so nekateri pogumni člani lahko pokazali svoje veščine igranja nogometa. Izjemno perspektivna igralka je sigurno Monika, ki je bila nadvse dobra pri streljanju na gol.
Po kratki, a višinsko naporni tekmi smo se po hitrem postopku odpravili dalje proti Srebrnemu sedlu, ter nato čez Repov kot nazaj v dolino Kamniške Bistrice. Tempo na Srebrno sedlo je prevzel Urban (smo prav fino zapihali do vrha). Nato je sledil dolg spust, z nekaterimi luštnimi trenutki drsenja po melišču.
Za zaključek smo se dobili še na zadnjem postajališču pri Marjanu, ki nam je razkril vse skrivnosti Kamniške Bistrice, ter postregel z svojim domačim čajem. Tukaj se je tura tudi končala, vsaj za tiste, ki niso kasneje zavili še Pod grad v Kamnik.
Komentarji