Kot v starih časih s kolesom v hribe

Lepo nedeljo sredi deževnega poletja, ki bo kmalu prešlo v jesen, sva z Mihom izkoristila za obisk južne stene Kogla. Jasen dan pa vsekakor ni prav nič spominjal na vroč poleten dan. Da pa je bila stvar še bolj zanimiva sva se v Konec pripeljala s kolesi.

Po končanem dopustu me pokliče Miha in me povabi na eno “lažjo turo” v hribe. Kljub napovedi lepega sončnega dne se zazreva v Zajedo v Skuti, saj glede na vreme to poletje ne pričakujeva kakšne posebne vročine. Da bi bila zadeva bolj avanturistična predlagam, da na spomin na stare čase, pustiva doma svoje jeklene konjičke in se v Kamniško Bistrico odpraviva s kolesi. Nahrbtnih s plezalno opremo malo utrdi mišice na zadnji plati pa vendar moram rečt, da bomo to še kdaj ponovil. V Konec sva se pripeljala na kolesih naprej pa peš. Zatopljena v pogovor sva v nekem trenutku obsedela v prelepem razgledu na Trati. Že zaradi tega se je splačalo zjutraj vstati. Skuta je bila še daleč pa sva si rekla, da raje zavijeva proti Koglu. Mladi očka Karli je poslal skico midva pa brez obotavljanjo zavila v Kogel. Spodaj sva začela v smeri Češnovar-Srakar izstopila pa po Kamniški. V smeri naju je v dolgih rokavih nekajkrat pošteno zeblo. Toliko o lahki nedeljski turi in poletni vročini. Zadovoljna sva se odločila, da pot navzdol opraviva kar na peš in ne kot je v navadi s spusti po vrvi. Nahrbtniki so bili z nama in prav nič nama ni pasalo spet viseti v pasu. Bolj sva se veselila spusta s kolesi. Na klopci, ki smo jo pred leti naredili s Klemenom Malijem in Gregorjem Žnidaršičem sva “pogledala v dolino in se nasmejala do ušes”, potem pa jo mahnila čez Gamsov skret v dolino. Spust s kolesi pa je bil pika na i. Prijetna avantura za ljubitelje ekologije. Na turi sva uživala Miha Bogataj-Vundi in Marko Petek-Keli.