Alpinistična šola 2006/07
Pa smo jo dočakali… Zimo namreč. Usmilila se
nas je in nam v drugem delu svoje vladavine le namenila nekaj belih zaplat, ki
so na plano zvabile čisto prave smučarje, željne užitkov na snegu. Seveda mednje sodimo tudi vsi tečajniki AŠ-ja
in zato smo se zadnjo nedeljo v januarju, skupaj z izkušenimi člani AO-ja, že
zjutraj odpravili novim dogodivščinam naproti na bližnji Črnivec. Naš cilj –
Kranjska reber. Na Črnivcu smo udobje in toploto avtomobilov
zamenjali za turno smučarsko opremo ter tople sončne žarke in pridno zagrizli v
ne prestrmo pot, ki vodi na vrh Kranjske rebri oz. Rebrce, kot smo jo nekateri
ljubkovalno poimenovali. Za nekatere od nas je bilo to prvo srečanje s
turnim smukom in zato je bila že sama procedura z opremo in tehniko pravo malo
doživetje: kako pripraviti in natakniti pse, kako dovolj in ne preveč zapeti
smučarske čevlje, kako in kdaj postaviti pručko oz. »visoke petke« za hojo v
hrib, pa drsalna tehnika, pa obračanje v strmini,… Spet se je potrdilo to, da je v praksi vse
skupaj povsem drugače kot v teoriji in na predavanjih… Lepo vreme, prava zimska idila ter šolarjem
primeren teren so bili prava garancija za odlično vzdušje, ki je bilo na koncu
poplačano z začetnim smukom z vrha, adrenalinsko borbo med smrečjem v gozdičku,
ne preveč prijetno hojo okoli ovinkov na srednjem delu ter zaključnim spustom
do avtomobilov. Tega na koncu niso pokvarili niti žulji, ki so včasih posledica
pretrdih ali preslabo zapetih smučarskih čevljev,… Naše nedeljsko dopoldansko druženje se je
končalo v Toskani, na zasluženem sladoledu, ob prijetnem kovanju načrtov za
prihodnje izzive, ki so jih za nas pripravili na AOju. Nedeljska goveja juhica ni bila ravno ob
12ih, pa vseeno. Imeli smo se fino in spet smo odkrili delček tistega zaradi
česar smo sploh postali tečajniki.
Erika Zalokar
Komentarji