Alpinistična šola 2009/10 – 4. del
Dan se ni začel preveč dobro, saj je svet obkrožila novica,
da je Tomaž Humar zaključil svojo življenjsko in alpinistično pot v Himalaji.
Skupaj s športnimi plezalci smo se odpravili proti Italiji v
plezališče Napoleonica. Vozili smo se v megli in dežju in upanja na plezanje je
bilo vse manj. Na postanku je kljub slabemu vremenu padla odločitev, da
nadaljujemo pot proti plezališču. Ob prihodu v Napoleonico ni več deževalo in
odločili smo se, da poizkusimo s plezanjem. Stena je bila na nekaterih mestih
mokra in spolzka, v večini pa suha, tako da je bilo smeri za plezanje v suhi
skali dovolj za vse. Tokrat smo imeli prvič tudi dovoljenje za napeljavo smeri,
seveda pod budnim očesom inštruktorjev. Dan je bil sicer oblačen, a mraza in
dežja v plezališču ni bilo. Ob lepem vremenu bi imeli z vrha vsake smeri lep
razgled na Trst in morje, tako pa smo videli le obrise mesta in meglo nad
morjem. Občutki na vrhu preplezane smeri so bili vseeno čudoviti. Po končanem
plezanju smo pospravili opremo in vrvi ter se odpravili k Mahniču na analizo
ture.
Povezani prispevki:
– 1. del
– 2. del
– 3. del
Komentarji