AO in GRS Kamnik v Paklenici 2014
Med prazniki je potekal skupen tabor AO in GRS Kamnik v Paklenici. V treh dneh kičastega vremena in prijetnega druženja nas je uživalo enaindvajset udeležencev tabora. Razen mrzle vode in pomanjkanja WC papirja, lahko o taboru govorim le o superlativih in že komaj čakam naslednje leto.
Med prazniki je potekal skupen tabor AO in GRS Kamnik v Paklenici. Ker je prišlo do organizacijsko komunikacijskega šuma smo posledično pristali v kampu Vesna, kjer so že bili nastanjeni naši kolesarji Damjan, Robi in Matjaž. Fantje so se na pot podali dan pred glavnino, za njihovo varnost in tehnično podporo je s spremljevalnim vozilom poskrbel Franc Miš. Tako smo se v četrtek zvečer počasi vsi zbrali v kampu in se ob prijetnem pogovoru do solz nasmejali njihovim dogodivščinam na poti. Predvsem zgodbi o demonstratorju borilnih veščin iz Jablanca, praktično zadnjemu branitelju pristaniške meje.
Opremljeni z dobro voljo in pakleniško motivacijo smo se zgodaj zjutraj odpravili v kanjon, vsak v svojo izbrano smer. Na račun so prišli tudi naši tečajniki, ki so jih v navezo vzeli Marko, Primož in Franci. Katja, ki je v navezi z Markom plezala Slovenski (PIPS) in zadnji raztežaj smeri Sedmi kontinent je bila primorana demonstrirati skoraj vso pridobljeno znanje na vajah alpinistične tehnike. Boris in Primož sta se lotila Velikega Ćuka in splezala smeri Centralni kamin in Zimski Cvijet. Matjaž in Franc sta uživala v ostrem Nosorogu. Matej in Iva pa sta se lotila smeri Karamara Sweet temptation. Štiri naveze so odšle pobližje spoznati markantno steno Aniča kuka. Blaž in naš izgubljeni tajnik Jaka, sta se lotila Klina. Simon in Petra Thuringer weg in Brid za veliki čekić. Franci, Jan in midva z Gregom pa smo se podali na prijetno poplezavanje po Mosoraški smeri. Po zanimivi plezariji smo se na vrhu nastavljali zadnjim sončnim žarkom. Sledil je hiter sestop do parkirišča, kjer sta Dorči in Poli že pripravila vse potrebno za analizo ture. Tekoča problematika je bila prva na dnevnem redu, do druge točke pa nažalost nismo prišli, ker je zmanjkalo časa.
Po bolj ali manj težki noči smo se v soboto odpravili v kanjon in si po večini izbrali malo lažje cilje. Tri naveze Primož – Katja, Franci – Jan in Matjaž – Boris ter Maja so napadli Brahmovo smer. Marko in Matej sta se lotila smeri Johnny. Blaž in Matej Balažic sta se odločila za redko plezalno smer Union. Simon in Petra sta uživala v Juhi. Grega in jaz pa sva si izbrala smer Barba Antin, ki naju je skoraj tako zaposlila kot tista prejšnji dan. V kampu smo izvedeli, da so nas kolegi iz GSS Zadar povabili na večerjo. Da ne bi slučajno užalili domačine smo se pojedine udeležili vsi udeleženci tabora, vključno z Rožletovo družinico. Po večerji je večini ugasnila volja po ponočevanju, le midva s Simonom sva odšla na obisk v sosednji kamp, kjer je bilo veliko bolj živo kot pri nas.
V nedeljo smo vsi vstali bolj zgodaj. Tako smo bili večinoma prvi pod steno. Franci je Jana peljal v Centralni kamin. Blaž je z Majo plezal Aigorja. Jaka, Katja in Boris so splezali smer Sjeverno rebro. Simon in Mare sta se lotila smeri BWSC. Primož in Iztok Tomazin pa sta se podala v Kačo v kateri je slednji l. 1982 opravil prvo prosto ponovitev. Grega in jaz sva se za konec sprehodila po razgledni smeri Josipa Debeljaka.
V zgodnjih popoldanskih urah smo opravili še zadnjo analizo ture in hitro pospravili šotore ter počasi krenili proti domu.
V treh dneh kičastega vremena in prijetnega druženja je trpelo enaindvajset udeležencev tabora. Razen mrzle vode in pomanjkanja WC papirja, lahko o taboru govorim le o superlativih in že komaj čakam naslednje leto.
V fotogaleriji si lahko pogledate še fotografije.
Besedilo: Dejan Kuserbanj
Komentarji