Bagirati 2009

Marko Prezelj: Po več letih razmišljanja, je želja
dozorela v odločitev, da letos poskusimo uresničiti plezanje v skupini
Rimo, ki se nahaja v vzhodnem Karakorumu.

Izrazita
prisotnost vojske na področju mejnega spora med Indijo in Pakistanom je
obetala veliko truda pri urejanju dovoljenj, a nas to ni odvrnilo.

Po
več letih razmišljanja, je želja dozorela v odločitev, da letos
poskusimo uresničiti plezanje v skupini Rimo, ki se nahaja v vzhodnem
Karakorumu. Izrazita prisotnost vojske na področju mejnega spora med
Indijo in Pakistanom je obetala veliko truda pri urejanju dovoljenj, a
nas to ni odvrnilo. Po polletnem delu, ko je že kazalo, da bomo uspeli
preplezati birokratske ovire, smo tri tedne pred nameravanim odhodom
izvedeli, da indijska vojska ne dovoli obiska alpinistične odprave na
Rimo. Prvotno ekipo smo sestavljali Rok Blagus, Luka Lindič, Steve House in jaz.
Steve se je že pred zapletom z dovoljenjem odpovedal udeležbi, ker je
imel delo s promocijo svojega knjižnega prvenca »Beyond the mountains«.
Ostali trije smo se odločili, da energije, vložene v celoten projekt ne
bomo zavrgli. Kupljene letalske vozovnice so nas le utrdile v
odločenosti, da poiščemo zanimiv alpinistični cilj kjer se bomo lahko
ustrezno preizkusili. Glede na kratek časovni rok in grenko birokratsko
izkušnjo je bila skupina Bhagirathi še najbližje našim željam.
Razmeroma kratek dostop, precejšna obljudenost ter visoke in strme
stene, ki so obetale možnost prostega plezanja so bila prepričljiva
dejstva. Sam se nisem veliko ukvarjal z raziskovanjem novo izbranega cilja.
Zanašal sem se na izkušnje in intuicijo, ki jo najmočneje aktiviram,
kadar se nečesa lotim »na pogled«. Občutki me niso prevarali. 30. avgusta zjutraj smo z ljubljanskega letališča prek Zuricha
odleteli v Delhi kjer smo naslednji dan uredili še zadnje birokratske
opravke, kupili nekaj hrane in spakirali opremo. Sledila sta dva dneva
vožnje prek Uttarkashija do Gangotrija, romarskega izhodišča za predane
hindujce in alpiniste, ki želijo plezati na Thalay Sagar, Shivling,
Bhagirathi, Satopanth … Iz Gangotrija smo s petindvajsetimi nosači dva
dni hodili do baze na Nandanvanu (~4350 m) kamor smo prišli 4.
septembra – za natanko mesec dni. Prvi teden dni nam vreme ni bilo naklonjeno. Velika količina novo
zapadlega snega je že prvo noč podrla večji šotor v katerem smo imeli
jedilnico. Jedilnico smo popravili, a se je po treh dneh ponovno
sesedla pod težo ponoči zapadlega snega. Tokrat so bile poškodbe tako
velike, da so morali iz doline prinesti nadomestni šotor. Po tednu dni
slabega vremena se je zjasnilo zato smo lahko začeli s pripravami na
plezanje. Razmere v gorah je skrojilo več kot pol metra novo zapadlega
snega zato smo morali prilagoditi svoje cilje. Najprej smo utrli gaz v
amfiteater na zahodni strani Bhagiratijev in do primernega mesta za
šotor prinesli hrano ter opremo za bivak in plezanje. Vreme se še ni
stabiliziralo, bili smo utrujeni od gaženja, zato smo en dan počivali v
šotoru pod steno nato pa v enem dnevu opravili vzpon na Bhagirathi 4.
Za vzpon in sestop smo potrebovali 13 ur. 15. 9. Bhagirathi 4 (~6200 m), Z stena v levem delu, višina smeri
1000 m, kombinirana smer – prva polovica sneg in led, v sredini led in
skala, zgoraj pa sneg in skala na dolgem in ostrem grebenu, splošna
ocena D+ (vreme dopoldan jasno, popoldan sneženje, v zgornji polovici
smeri veliko nepredelanega snega). Sestop prek smeri vzpona (4×spust z
dvojno vrvjo v osrednjem delu).
Po treh dneh počitka v bazi smo zopet odšli do šotora pod
Bhagiratiji. Ker je bilo v levem delu Z stene Bhagirathija 3 še veliko
snega na strmih skalnih odstavkih, smo se odločili, da poskusimo v
območju Škotske smeri. Tam smo se nadejali sprejemljivih razmer.
Najprej smo poskusili v strmem začetnem delu desno od Nemške smeri, a
smo po polovici raztežaja ugotovili, da sneg ni dovolj predelan za
varno napredovanje. Zato smo preplezali logičen
prehod proti desni, kjer razmere niso bile dosti boljše vendar je bil
teren tam manj strm z nekaj zahtevnimi odstavki. Dosegli smo greben, ki
ločuje zahodni in JZ del stene ter se z grebena spustili ob vrvi do
snežišča prek katerega poteka Škotska smer. Od tam smo sledili logičnim
prehodom (Škotska smer kmalu zavije levo na skalnat raz, ki je bil še
posnežen in ni obetal dobrega plezanja) pretežno v ledu in snegu vse
do sredine stene kjer se začne skalni del. Pozno popoldne smo
preplezali tri raztežaje prek skalnega dela in bivakirali na obli in
neudobni polici. Razmere za plezanje sta začinila voda, ki je tekla
prek skalnih plošč in požled v počeh. Zjutraj so bili prehodi nad bivakom močno poledeneli, zato smo najprej
opravili en diagonalni spust ob vrvi, da smo dosegli sistem razčlemb po
katerih smo priplezali do stika s Škotsko smerjo (vrh skalne tvorbe
imenovane »Flake Pillar«). Od tam smo vijugali po najbolj logičnih
skalnih in mešanih prehodih in popoldne dosegli vršni sneženi del. Sneg
je bil le delno predelan, pogosto na gladkih kamnih. Veliko energije in
časa smo vložili v napredovanje. Tik pred sončnim zahodom smo dosegli
vrh – najprej severnega, nato pa smo prečili še na južnega. Z vrha smo na vzhodno stran gore v temi opravili
pet dolgih spustov po vrvi ter bivakirali na ozki sneženi polici v
zavetju manjše skale. Naslednje jutro smo se še dvakrat spustili po vrvi in sestopili v
vznožje. Sledilo je naporno gaženje skorjastega snega do doline Vasuki
od koder smo po kopnem prišli do baznega tabora. 21. in 22. 9. Bhagirathi 3 (6454 m), Z stena,
višina smeri 1300 m, kombinirana smer – začetek desno od Nemške,
nadaljevanje med Škotsko in Češko, v zgornjem delu pa v območju Škotske
smeri, splošna ocena smeri ED (6b, M5, WI5, 2×spust z vrvjo). Vreme je
bilo pretežno jasno, v spodnjem delu je bil nepredelan sneg na strmih
in nerazčlenjenih skalah, v srednjem delu predelan trd sneg in led ter
skale prek katerih je popoldne tekla voda, dopoldne je bil pa požled, v
zgornjem delu je bilo veliko nepredelanega snega. Sestop na vzhodno
stran gore – najprej pet spustov in bivak, nato pa še dva spusta in
sestop prek skorjastih pobočij okrog gore nazaj v bazo.

Po štirih dneh počitka smo ponovno odšli do šotora pod Bhagirathiji.
Popoldne po prihodu v šotor je dve uri snežilo, vendar smo verjeli
vremenski napovedi Jureta Jermana – pretežno jasno s popoldanskimi
nevihtami. Zgodaj naslednjega jutra smo začeli s plezanjem Bhagirathija
2 v vpadnici izrazitega lednega slapu, ki je obetal logičen prehod prek
strme stene. Sprva je šlo pretežno za plezanje v skali, kmalu pa so se
razmere spremenile v resen kombiniran teren kjer smo morali spretno
uporabljati cepine. Ključni del smeri je bil prehod prek lednega slapu.
Vanj je že svetilo sonce zato je bil led moker in odstopljen od skale. Nad lednim raztežajem smo preplezali še en kombiniran raztežaj do
bivaka – Rok in Luka sta se drenjala v ozki škrbini, jaz pa sem slonel
na nagnjeni polici deset metrov nad njima. Zjutraj naslednjega dne smo začeli s skalnim plezanjem in tako
napredovali do zadnjega raztežaja pred bivakom kjer smo se ponovno
obuli v čevlje in dereze. Skalno plezanje je bilo ves čas strmo in
zanimivo, granit je bil prvovrsten. Bivak smo si uredili na razu pod vršno piramido kjer je bil teren nekoliko manj strm in je obetal možnost prehodov v snegu. Zjutraj smo prek stene v smeri našega šotora v vznožju odvrgli
transportno vrečo z opremo, katere nismo več potrebovali za plezanje. Naslednje jutro smo našli logičen prehod prek skalne stopnje nato pa
nadaljevali prek strmih snežnih prehodov vse do Z grebena od koder smo
prečili na severno stran. Tam nas je presenetil nepredelan sneg, ki je
pokrival strm in trd led. V dveh raztežajih smo dosegli vršno snežišče
prek katerega smo okrog poldneva priplezali na vrh. Sestopili smo na
vzhodno stran gore do gazi, ki smo jo utrli ob sestopu s trojke in
naprej do baze. 29., 30. 9. in 1. 10. Bhagirathi 2 (6512 m), JJZ stena in Z
greben, višina smeri 1300 m, kombinirana smer, splošna ocena smeri
ED+/ABO (6b+, M8, WI6+, 5m v tegu vrvi v zgornjem delu, ostalo prosto
na pogled). Vreme je bilo pretežno jasno, v spodnji polovici smeri
skalno in kombinirano plezanje v navpični steni (~800 m), nad drugim
bivakom pretežno nepredelan sneg in led. Sestop na vzhodno stran gore
prek skorjastih pobočij okrog gore nazaj v bazo.

Naslednji dan smo pod steno pobrali odvrženo transportno vrečo in
v bazo odnesli vso premo, ki je še ostala v šotoru pod Bhagirathiji. Po
dnevu pospravljanja in pakiranja smo zapustili bazo in v štirih dneh
prišli 8. oktobra domov.

Poročilo sestavil: Marko Prezelj

Vodja odprave:
Marko Prezelj (AO Kamnik)

Člani odprave:
Luka Lindič (AO Celje Matica) Rok Blagus (AO Ljubljana Matica)

Vrednotenje odprave:Celotna
odprava je bila zelo uspešna po človeški in plezalski plati. V alpskem
stilu smo preplezali tri smeri na tri vrhove in se vrnili domov kot
prijatelji.

Tekoče novice med odpravo:

18. 09. 2009 – 15. septembra za aklimatizacijo
preplezali prvenstveno smer po zahodnem ozebniku med vrhovoma Bagirati
II in IV (6200 m) ter se na slednjega tudi povzpeli. V celoti so za vzpon in sestop potrebovali 24 ur. Smer so ocenili z D+ (IV+).Do
stene so gazili pol metra globok nov sneg. Če bo vremenska napoved
ugodna, bodo v zahodno steno Bagiratija III (6454 m) vstopili v
nedeljo, 20. septembra. Vsi trije se počutijo odlično.

21. 09. 2009 – Luka Lindič: Zopet so odšli pod steno (5000 m), kjer že imajo postavljen šotor in nekaj opreme od aklimatizacije.Pričeli bodo z vzponom na Bhagirathi III, vendar ne po Španski smeri, kot so najprej načrtovali (preveč zapadlega snega).Računajo, da bodo v bazi nazaj v četrtek, če bo šlo vse po načrtih.

24. 09. 2009 – Marko Prezelj (SMS): Včeraj smo se vrnili v bazo. Na vrhu B3 smo bili
22. ob sončnem zahodu. Dva dni smo plezali najprej med nemsko in
skotsko, potem pa verjetno med cesko in skotsko. V vrsnem delu verjetno
(?) po skotski. Razmere so dokaj zimske: precej nepredelanega snega, na
skali pa pozled ali voda. Zdaj nas zanima se B2 – dovoljen.

28. 09. 2009 – Marko Prezelj (SMS): Smo v šotorčku pod Bhagirathiji. Jutri začnemo z vzponom na B2. Lep pozdrav. L&M&R prezelj

01. 10. 2009 – Marko Prezelj: Ob 14.00 uri so se Marko Prezelj, Rok Blagus in Luka
Lindič vrnili z Bagiratija II in sicer po dvodnevnem težkem plezanju
prvenstvene smeri v JV steni Bagiratija II. Smer ima v celoti 20
ekstremno težkih raztežajev.

05. 10. 2009 –
Marko Prezelj, SMS: Vračamo se. Smo na poti iz Gangotrija v Risikesh.
Dežuje. Jutri bomo v New Delhiju in v četrtek, 8. oktobra, pridemo
domov.

Lep pozdrav!

M&L&R