Greben Glocknerwand

V soboto z Matejem preplezala izredno lep greben Glocknerwand. Sneg, skalni stolpi in dolžina grebena dajo smeri poseben značaj.

V petek sva se z Matejem odpravila proti Grossglocknerju. Družbo nama bi moral delati še Gladek, a se nama zaradi kaskaderskih podvigov prejšnjega dne ni mogel pridružiti. Z namenom, da vikend preživiva v snežnih bivakih in preplezava greben Glocknerwand, sva oprtala težke nahrbtnike in jo mahnila proti koči Studlhutte. Med potjo naju je presenetil dež in odplaknil prvotne načrte. Noč sva preživela raje v Koči in posušila razmočeno opremo. Dež ni prenehal vse do jutra. Kljub nestabilnem vremenu sva pobasala železje in jo mahnila proti grebenu Studlgrat. V upanju, da preplezava vsaj ta greben, kjer je plezanje krajše in bolj enostavno. A glej ga zlomka, vreme se kar naenkrat zjasni. Z Matejem se spogledava in jo brez pomislekov mahneva pod greben Glocknerwanda. Po dveh uraj in pol gaženja sva le zatipala skalo. Greben je postregel z uživaškim plezanjem čez skalne stolpe in veliko “apzajli”. Sidrišča in nekaj vmesnih varoval je opremljeno s svedrovci, nepogrešljivi pa so tudi friendi. Spusti so dobro opremljeni. Najvišji stolp je le dobrih sto metrov nižji od Grossglocknerja. Turo je popestrilo tudi vreme z meglo, snegom, vetrom in občasnimi luknjami jasnega vremena. Po desetih urah in pol plezanja sva dosegla vrh Grossglocknerja. Hiro sva sestopila nazaj do koče in komaj čakala, da obujeva udobne superge. Ob čudnih pogledih in iskanju superg le ugotoviva da najinih superg ni, imajo nova lastnika. Tudi v hribih se najdejo tatovi.. Po 14 urah sva bila že pri avtomobilu. Kljub neizpolnjenem cilju z bivakiranjem sva se z nasmeškom usedla v avto in odpeljala v bližnji Mcdonalds.Tura je dolga in izredno lepa, priporočam! 😉