Izpit iz letne tehnike
Ponovno preverimo, če oprema je kompletna, če vse dobro je zapeto,a prusik prav visi in imamo v parih vsi vrvi? Čakajoč na vrsto, smo imeli dovolj časa, da še enkrat ponovimo, da kaj iz glave ne izpustimo.Med drevesi tekle so vrvi, škripali švicarski so škripci, ponavljali smo vozle; zanj prišli so prav nam tudi hitri prsti, samo, da ne pozabiš, ko boš ti na vrsti.Trema takoj je popustila, ko prva tečajnica se nasmejana je vrnila: »ej, ni panike, full so prijazniin vse ti dodatno razložijo, pa še kakšno fintico pokažejo«. Vsi smo se prepričali, da je res tako in da so se naši alpinisti za nas danes še posebej potrudili. Tako smo se od točke do točke izmenjavali z nasmejanimi obrazi. Zadnja izpitna točka je potekala na velikem balvanu, kjer stoji brunarica. Pot nanj je bila spolzka in nevarna, zato smo se vse do spusta ob vrvni ograji samovarovali s prusikom.Nato nad nami za hip se je odkril pokrov in pokazal nekaj nam vrhov.Spuščanje po vrvi teklo je veselo, le spodaj v prehodu v samoreševanje, čakalo nas je natančno delo.Zopet smo vsi zbrani. Tokrat že vsak v svojem udobnem fotelju, s tihim zadovoljstvom na obrazu, čakamo na analizo. Analiza je bila kratka. Naše zadovoljstvo se je podvojilo, ko smo začutili iskrenosti naših alpinistov. Poudarili so naše znanje, nam priznali, da je vsa naša ekipa dobra. Tovariš Miš pa je za zaključek pripravil še presenečenje za vse – PIKNIK.Vsi ob ognju.Nevidna nit v hribih okrepi prijateljske vezi.Po večerji že diši.Objemata nas mir, spokojnost in tišina;Mi velika smo družina.Kukavica v gozdu se oglaša, za leta nas ne vpraša;Bodočim mladim alpinistom, pomlad prinaša.
Komentarji