Kam v teh razmerah?
Pa se s Franicejm in Primožem dogovorimo za Kamniško sedlo, pa da preverimo Brano s severne strani. Bo pa ja kaj za popikat. Bolj ko se bližamo sedlu, bolj piha in se zabija. Pa vseeno ne odnehamo kar tako. Gremo nekam v severno steno Brane. Oblačnost pa taka, da se ne vidi kaj več od 30 metrov. Gremo po občutku, saj ne more biti pretežko, če ne pa obrnemo. In najdeva lepe prehode, prideva točno na vrh, do križa. Nato iščeva sestop, pa spet od oka, tukaj bi moralo iti. Greva dol, pa vedno bolj strmo, skoraj bolj kot za gor, a prideva pod steno. Hočeva še v Planjavo, a je vse v oblakih in piha kot za stavo. Bolj vabi dolina…Nakar iz GPS sledi razbereva, da sva šla gor po severni grapi, dola pa po grapi levo od normalke. Fajn je bilo. Še posebej analiza pri Jurju, ko izvemo za izvrstne rezulatate skakalcev in navijamo za alpske smučarje, ki ne razočarajo. Fajn je bilo.
Komentarji