Klasika Humar-Škarja
Ko smo hodili po Repovem kotu mi je pogled uhajal v nebo, saj so bili nad Planjavo temni oblaki. Upali smo, da se bomo tuširali doma in ne sted stene. Dostop je še kar hitro minil in že smo se zapodili v klasiko. Prečka v drugem raztežaju (III) je kar malo presenetila, ampak je lušna, kompaktna trojka. Najlepši raztežaj pa je definitivno zajeda. Škoda, da jo je tko kmal konc. Ko izplezamo iz smeri pa zaslišimo kako se en dere »Mojca, Dani, Andreja«.Glej ga hudiča, Sandra na Zeleniških špicah. Pri Srebrnem sedlu eno rečemo in že se odpravimo, Sandra in Robi do Kamniškga sedla, mi pa k Jurju.
Vreme je zdržalo, ni nas opralo
Komentarji