Kramarjeva smer v Storžiču
V soboto smo šli v zgodnjih jutranjih urah Alja, Jaka, Blaž in jaz lovit idealne razmere v Storžič…
in smo jih tudi našli. Ob sedmih smo bili pripravljeni za vstop v smer – pred nami je šla samo ena naveza, za nami pa se je že vila kolona. Začeli smo v megli, ki se je malo pod bivakom razkadila in ponudili so se nam krasni razgledi na greben Košute. Snega je toliko, da je v bistvu cela smer zalita – meni so se zdele idealne razmere za prvo soočenje z grapami, Blažu pa je primankovalo plezanja. Kljub visokim dnevnim temperaturam je bilo zjutraj še dokaj trdo, 600 metrska smer pa je minila v trenutku – ponavadi si vesel vrha, mi pa smo bili kar malo razočarani da je že konec. Na vrhu sta se nam pridružila še Simon in Barbka in skupaj smo podelili navdušenje nad smerjo. Ker je pihalo, smo se hitro pobrali čez Peto Žrelo v dolino – tu se je v zgornjem delu že krepko poznala toplota sonca na snežni podlagi – smo bili kar veseli, da je bil tudi sestop po S strani. Do Doma pod Storžičem smo še dodobra potrenirali hojo z derezami, nato pa odšli na zasluženo hladno pivo.Idealne razmere, super vreme, fajn družba…zmagovalna kombinacija. Spet en kup novih izkušenj in ena nova zgodba. Še takih dni!In…zime še zdaleč ni konec!!!
Komentarji