Kuštrasta v Rušici
Z Galom sva se v soboto namenila v južno steno Rušice splezat Kuštrasto smer, ki naj bi veljala za lepo klasiko v omenjeni steni. Ker pa je Gal dobil dan poprej informacije, da naj bi bila smer od deževja v začetku tedna še mokra, sva izbrala Zahodno zajedo kot alternativo.
Ob šestih zjutraj v Lescah dežuje in z zaskrbljenimi pogledi v nebo (kolikor pač to dopušča vožnja v avotmobilu) prispeva na izhodišče, kjer pa dež poneha, a oblaki niso nič kaj prijazni.
Hitro sva pri bivaku pod Špikom in z nekaj vohljanja za pot skozi gozdiček, tudi pod steno. Spet pade nekaj kapelj dežja, a vseeno optimistično verjameva v vremensko napoved. In ker je stena videti čisto suha, pustiva alternativo za drugič in se naposled le podava v Kuštrasto smer.
Smer je (skoraj) popolna. Začne se po lepih poličkah, pa preko lepih plat in zajedic, ki te v lepih linijah pripeljejo nekje do sredine smeri, kjer se zadeva postavi pokonci in gre vse samo še naravnost navzgor. Skala je ves čas vrhunska, opremljenost je zgledna (in od sobote bogatejša za en klin :)), štanti so narejeni. Štirice v zgornjem delu so res lepe in zaradi dobre hrapave skale ni problema tudi, če je malo mokro. Je pa treba kar pomigat za štirico, kar pa v takem ambientu in steni tudi ni težko.
Izhodni raztežaj skozi preduh pa je razred zase. Sva se strinjala, da nama je skuštral lase (no vsaj Galu) in sramne dlake 😀 Res je za pofajtat.
Po tortici (jagode in pistacije, op.a.) opraviva še 5 zračnih abzajlov in se v prijetnem popoldanskem soncu (ta se je že nekaj ur prej prikazal iznad oblakov) spustiva do avta in dalje na hladnega k firerju, kjer trčiva na super dan v hribih. Priporočava!
Komentarji