Ledeniški tečaj na Großes Wiesbachhorn
V petek smo se že ob 3:30 tradicionalno zbrali pred Kulturcem in se odpeljali proti izhodišču nad Kaprunom. Promet v smeri jezov je prepovedan in tudi poletni turistični avtobusi niso več dovoljeni, zato nas je čakal dolg sprehod iz parkirišča pri 950 m do koče na 2802 metrih po dolgi vigajoči poti. Nahrbtniki so bili težki. Poleg vseh stvari, da človek preživi (hrana, pijača), je bilo potrebno pretovoriti še nekaj tehnične opreme, zato je bil sprehod pravi motivacijski boj. A k sreči so se pogledi vedno bolj odpirali in glava je pozabljala na probleme in vidiš samo cilj, ki je bil z vsakim korakom bliže.
Pri koči pustimo vse ne nujne stvari, pograbimo pas in opremo, zbašemo tisti sendvič in že letimo proti grapi, ki nas nagradi s pogledam na špaltne na levi in na jezera na desni. Na vrhu ostrega kuclja se navežemo, Žiga pa s svojimi »tips and tricks« poskrbi, da vsi tekoče rešimo nesrečnega soplezalca, ki je omahnil čez rob in za nagrado smo nagrajeni s sprehodom do koče ob sončnem zahodu.
V koči zakurimo gašperčka in če kdo ni bil ljubitelj vonja dimljene hrane, tokrat ni imel izbire, saj je gašperček več dima spustil skozi njegove špranje kot čez dimnik. Odišavljeni pojemo večerjo, budilko na ob 5ih zjutraj in spat.
Zjutraj se nas 5 odloči dostopiti na vrh Großes Wiesbachhorna in ga hitro dosežemo, ravno kakšno minuto za sončnih vzhodom in le ob sapici vetra. Stisk roke, nasmeh in fotografija v opomin in motivacijo »zakaj smo tukaj« in že obrnemo nazaj. Pri koči na hitro napolnimo nahrbtnike in krenemo proti globoki dolini. Z občasnimi postanki za počitek ramen, že zgodaj dosežemo dolino in zaključimo z analizo ob pici in pivu.
Zahvaljujemo se Žigu Oražmu za romantično turo, čas in predajo znanja.
Komentarji