Občni zbor AO Kamnik

AO Kamnik je imel svoj letni občni zbor v četrtek, 3. marca 2011. Iz poročil je bilo razvidno, da spada AO Kamnik nedvomno med najboljše odseke v Sloveniji.

Odsek ima 106 članov (60 alpinistov, 46 pripravnikov) in 39 tečajnikov. 56 članov je registriranih pri KA PZS. Za vzgojo in usposabljanje novih članov je na razpolago 25 inštruktorjev, od katerih so eni bolj, drugi pa manj aktivni. Vendar odsek redno izvaja alpinistično šolo, ki se začenja v septembru. Tako je predlansko šolo, ki se je končala v začetku poletja 2010, vodil Jure Prezelj, njegov namestnik pa je bil Matej Kladnik. Šola je po tekala v skladu s programom KA PZS, vendar po prenovljenem konceptu tako, da so vsi udeleženci alpinistične šole najprej opravili tečaj športnega plezanja, ki je bil izveden skupaj z odsekom za športno plezanje, nato pa nadaljevali z alpinističnim usposabljanjem. Obiskovalo jo je 11 tečajnikov, od katerih je štirim uspelo pridobiti status mlajšega pripravnika. V okviru šole je bil izveden tudi ledeniški tečaj v gorski skupini Mont Blanca. Šolo, ki se je začela v septembru 2010, vodita Ambrož Bajde in Urban Novak, obiskuje pa jo 14 tečajnikov. Andrej Rezar je po uspešno opravljenem izpitu in krstu na Kamniškem sedlu postal kamniški alpinist, med kamniške alpiniste pa sta bila sprejeta tudi Matej Bizjak in Primož Hostnik.AO je izvedel 5 taborov: Pipa miru na Korošici, v Ospu, dva v Dolomitih in še manjšega v okviru AŠ v Paklenici. Skupaj z DGRS Kamnik je bil uspešno izpeljan memorial za kamniško smučko in cepin. V sklopu festivala KAMFEST je OŠP (odsek športnega plezanja) organiziral promocijo plezanja, na kateri so člani AO pomagali s prostovoljnim dežurstvom. Izveden je bil tradicionalni spominski pohod januarja na Grintovec in oktobra nogometna tekma na najvišji ravni – na Korošici. Člani AO so redno objavljali na društvenih spletnih straneh in občasno tudi v časopisu. Cene Griljc je prostore AO opremil s svojimi slikami vrhov. Uspešno je delovala tudi knjižnica, kjer si lahko člani izposojajo vso najpomembnejšo alpinistično literaturo.Veliko se je plezalo doma in v tujini – Evropi, kjer je s svojimi vzponi precej izstopal mladi Tadej Krišelj. To je bila tudi priprava za odprave, ki jih je bilo v tem letu kar precej. Vendar je v glavnem slabo vreme preprečilo, da bi dosegli vse zastavljene cilje. Marko Prezelj je plezal na Aljaski (v stenah Mooset Tootha in Mount Huntingtona), zaradi birokratskih zapletov ni dobil dovoljenja za plezanje v Indiji in je zato odšel na mednarodni festival skalnega plezanja v Iran, kjer je preplezal prvenstveno smer v več kot 1000 m visoki steni Bisotuna. Monica Kambič se je udeležila odprave v Karakorum, vendar je slabo vreme preprečilo plezanje v visokih stenah, poleg tega si je poškodovala dlan in se je morala predčasno vrniti. Ambrož Bajde, Tadej Krišelj in Urban Novak so se udeležili odprave na Gašerbrum 1. Zaradi slabega vremena in neugodnih razmer niso dosegli osnovnega cilja, zato jim je uspelo izpolniti nekaj drugih ciljev, predvsem pridobiti veliko izkušenj plezanja v visokih hribih. Ambrož Bajde in Urban Novak v dveh dneh v alpskem stilu splezala prvenstveno smer (Insha’Allah, TD, 70/50-60°, 2000 m) na 7109 m visok predvrh Gašerbruma, Hidden Sud, kar je bil pravzaprav največji plezalski dosežek odprave. Tadej Krišelj je skupaj z Lukom Ajnikom in Mihom Zupinom poskusil preplezati novo smer v 2000 metrov visoki steni Gašerbruma VI. V neugodnih razmerah so plezali 50 ur, samo ponoči, nato pa zaradi slabih snežnih razmer obrnili 400 metrov pod vrhom. Tudi na odpravi na Gaurišakar, ki se je je udeležil Matej Kladnik, ni bilo sreče z vremenom. Zaradi slabih razmer, veliko snega in snežnih plazov – Kladnik in Tratnik sta imela celo »bližnje srečanje« s plazom, poleg tega pa je resno zbolel tudi kuhar, so 25. oktobra prenehali s plezanjem. Tudi (smučarska) odprava na Mustag Ato (7564 m) v Sinkiangu, ki so se je udeležili Janez Ažman, Cene Berčič, Lado Kladnik, Rok Kvas, Pavle Ocepek, Anže Osolnik, Tomaž Pibernik, Vital Vek, Matjaž Vrhovnik in Peter Zarnik) poleg njih pa tudi nekdanja kamniška vrhunska alpinistka, Irena Podbevšek, ni imela sreče z vremenom in je dosegla višino 6800 m, nato pa zaradi omejenega časa in slabega vremena odnehala. Pollak pa je spet pomagal v Nepalu pri usposabljanju vodnikov NMA. Po enotni kategorizaciji slovenskih športnikov so imeli mednarodni razred Matej Kladnik in Marko Prezelj, državnega Ambrož Bajde, Monica Kambič, Aleš Koželj in Urban Novak, mladinskega pa Tadej Krišelj. Tadej Krišelj je dobil posebno priznanje KA PZS za posebne alpinistične dosežke v letu 2010, Tone Škarja Bloudkovo plaketo za življenjsko delo in Marko Prezelj posebno priznanje, imenovano Eiger, za uspešno mednarodno promocijo planinstva in alpinizma. Občni zbor je izvolil tudi »mandatarja« (načelnika odseka) – Tadeja Krišlja, ki bo izbral ekipo za vodenje precej ambicioznega programa, v katerem izstopa slovenska odprava pod vodstvom Marka Prezlja na Makalu aprila in maja s ciljem v alpskem slogu preplezati smer v južni ali zahodni steni ali po zahodnem stebru ali se povzpeti po normalni smeri na vrh. V načrtu so tudi zelo kvalitetni cilji: Xuelian Feng v Tibetu, kamor bo odpravo vodil Aleš Holc, pa Čarakuza v Pakistanu, kjer bo vodja Urban Novak in še drugo.