Poročilo in fotografije iz Patagonije – Ambrož Bajde
AREAS DEL SUR (Patagonija 2007)Patagonija, Argentina, kjer se prostor razširi na neverjetne širjave, kjer je življenje še brez pridiha stresa, kjer se v nebo vzdigujejo velike granitne stene Cerro Torreja in Fitz Roya, kjer indijanski duh južnih krajev narekuje pot življenja, kristalno čista jutra sredi gora, živo rdeča zarja prvih žarkov na stenah očakov, …Patagonija je dežela, kjer višina z redkim zrakom, višinsko boleznijo in drugimi težavami za alpinista ne pomenijo hude ovire, saj so hribi visoki le tja do 3500m. Geografski položaj je tisti, ki daje tem goram nepristopni videz. Nastale so na sorazmernem ozkem južnoameriškem rogu, ki ga oblivata Atlantik in Pacifik ter zmešnjava njunih voda v Magellanovem prelivu.Bližina antarktične celine, kjer je kuhinja vremena južne poloble, jim povzroča polarno zaledenelost. V redkih presledkih z lepim vremenom, ko viharji ne zastirajo ostrino golih skal pa kažejo te gore čudovite nenavadne podobe.V letošnjem letu sem se skupaj z Tomažem Jerebom, alpinistom iz Idrije, odpravil daleč na jug. Lepota tamkajšnjih gora me je navdihovala že lep čas in tako sva se na pobudo Tomaža v dveh dneh odločila, da obiščeva te kraje. O Patagoniji sem veliko izvedel od prijateljev, alpinistov, plezalcev, ki so tam že bili, kasneje sem vse pogosteje prebiral razno razne članke in se navduševal nad tamkajšnjo pokrajino, divjim ambientom, veličino granitnih sten in načinom plezanja, … Divji ambient tamkajšnje okolice se mi je prikazal po približno petdesetih urah vožnje z avtobusom iz glavnega mesta Argentine, Buenos Airesa, kamor sva priletela v dvanajstih urah. Pokrajina, ki te pripelje do teh gora, je za plezalca dokaj nezanimiva, saj Pampa v vsej svoji velikosti ne premore niti manjše vzpetine(hribček), kaj šele kakšnega granitnega stolpa. Cilj najinega obiska je bil priplezati na vrh enega od glavnih vrhov Chaltenskega območja. Že doma sva se nekako odločila, da bo najin cilj Cerro Torre, 3102 metra visok vrh. Žal se nama letos to ni posrečilo, saj je bilo vreme do naju neizprosno, določen davek pa je od naju terjala tudi neizkušenost, saj je bil to najin prvi obisk teh krajev in prva plezalska odprava nasploh. Povzpela sva se na manjši vrh v skupini Cerro Torre, po približno osmih urah in preplezanih 400 metrih sva stala na vrhu Torre Media Luna. To je bil poleg balvaniranja v bazi tudi edini plezalski podvig z najine strani. V časovnem obdobju meseca in pol sva trikrat poizkusila srečo na C. Torre, vendar sva se zaradi premočnega vetra, prevelike količine novo zapadlega snega,… obrnila še pred vstopom smeri. Odločitev, da opustiva prvotni cilj in se osredotočiva bolj na plezanje v krajših stenah je bila kar pravilna, saj od veliko navez, ki so se vztrajno poizkušale dotakniti vrha Torreja, to ni uspelo, razen trem Švicarjem, nobenemu. Kljub preusmeritvi na krajše in nižje vrhove sva v bazi in taboru Norvegos le čakala na boljše vreme in na koncu odšla v dolino brez novih plezalskih podvigov. Po vrnitvi pa se je vreme tako poslabšalo, da sva opremo prenesla iz bivaka pod steno v bazni tabor in se počasi odpravila v Bariloche. Tako sva se na koncu februarja odločila za obisk Bariloch, mesto ob čilenski meji, približno 1500 km bolj na severu. Tukaj je tudi veliko Slovencev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Argentino. Tam sva obiskala prijatelje, ter se kasneje odpravila v pogorje nad Barilochami, Cathedral. Utaborila sva se v laguni Tonček, ki je poimenovana po ustanovnem članu planinskega društva v Barilochah. Na žalost nama tudi tu vreme ni bilo naklonjeno, saj sva imela osem dni slabega vremena tudi tu. Preplezala sva dve smeri, v tretji pa obrnila zaradi dežja. To območje je drugače znano po bolj konstantnem vremenu kot jug Argentine. Granitni stolpi so malo manjši, smeri so dolge do 200 metrov. Eni izmed prvih plezalcev tu so bili ravno Slovenci. Tako sva se po osmih dneh, ko nama je zmanjkalo goriva in hrane, za par dni odpravila še v Bariloche. Mesto stoji ob ogromnem jezeru Nahuel Haupi, ki ima obale za približno štiri slovenska morja. Mesto sva spoznal do potankosti, nastanjena sva bila v Klub Andino Esloveno. Dva dni pred odhodom domov sva odpotovala v Buenos Aires, 23 ur vožnje. V glavnem mestu sva preživela dan in pol, spoznala delček centra 12 milijonskega mesta, vrvež, gnečo, itd. Nazadnje sva po dveh mescih potepanja po južnem delu Argentine, po kilogramih pojedenega Dulce de leche, popitega čaja mate, sedla na letalo in odletela nazaj domov.Viri in informacije:- Lonely Planet: * Trekking in the Patagonian Andes * Argentina, Paraguay and Uruguay- Climbing Magazine- Alpinist Magazine- www.alpinist.com- www.patagonia-argentina.com- www.expe.com- www.climbinginpatagonia.freeservers.com- Klemen Mali- Marko Prezelj- Monika Kambič- Rok BlagusKronološko poročilo:20.1. Letalski prevoz z Trsta v Buenos Aires.21.1. Prihod v Buenos Aires, še isti dan z avtobusom naprej na jug.22.1. Prestop na drug avtobus v Puerto Madrynu.23.1. Prihod v Rio Gallegos, prestop in naprej v Calafate, kjer prespiva. 24.1. Nakup hrane in manjkajoče opreme in odhod v Chalten..25.1. Najem konj, odhod v Laguno Torre, postavitev baze.26.1 Baza-Sandy beach (prenos dela opreme pod steno)27.1. Baza- Norvegos, preplezamo pol smeri v Torre di Media Luna. Nazaj v bazo.28.1. Dež, veter- Chalten.29.1. Chalten (dež, veter).30.1. Chalten- baza, (oblacno, vetrovno)31.1. Baza (oblačno)1.2. Baza-Norvegos (noč vetrovna). 2.2. Ogled začetnega dela smeri Compresor (popoldne sneg).3.2. Baza (dež). Popoldne v Chalten.4.2. Chalten-baza. Ponoči reševanje ponesrečenca (veter, dež).5.2. Baza (sneg).6.2. Baza (delno oblacno).7.2. Baza-Chalten-baza (delno jasno).8.2. Baza-Norvegos (jasno, vetrovno).9.2. Start Cerro Torre, obrnemo zaradi prevelike nevarnosti plazu.10.2. Baza (jasno).11.2. Baza-Chalten-baza (jasno).12.2. Baza (bež).13.2. Baza, balvaniranje, slack line (veter, rosenje).14.2. Baza-Chalten-Baza (noč jasna).15.2. Baza, balvaniranje, popoldne odhod v Norvegos (jasno).16.2. Torre di Media Luna, smer Rubio y azul (6b, A1; 500m), povratek v bazo.17.2. Baza-Chalten (jasno, veter).18.2. Chalten, odhod dveh prijateljev-baza (jasno, veter).19.2. Baza, balvaniranje (veter).20.2. Baza, balvaniranje (veter, oblacno).21.2. Baza, priprava opreme (delno oblacno).22.2. Baza-Norvegos (ponoči dež, veter), trije Švicarji na vrhu Torreja.23.2. Norvegos, prenos opreme v bazo (orkanski veter, dež).24.2. Baza, balvaniranje (jasno).25.2. Baza, poskus na Cerro Solo (veter, sneg), odhod na sandy beach po preostanek opreme.26.2. Baza, prenos dela opreme v Chalten, povratek v bazo.27.2. Pakiranje, pospravljanje baze-Chalten.28.2. Chalten-Calafate, zaključek plezanja v območju Torre.1.3. Calafate, nakupovanje spominkov, odhod proti Barilocham.2.3. Bariloche, nastanitev, obisk prijateljev.3.3. Bariloche, nakup hrane, pakiranje opreme.4.3. Bariloche-Laguna Tonček (Catedral-Frey).5.3. Lag. Tonček (oblačno, rosenje). 6.3. Raziskovanje okolice, plezanjev Aguja Frey, do 100m.7.3. Lag. Tonček (megla, dež, veter).8.3. Lag. Tonček (močan dež), igranje šaha v koči.9.3. Lag. Tonček (veter, mraz), šah…, popoldne plezanje, obrneva zaradi dežja.10.3. Lag. Tonček (veter, delno oblačno).11.3. Odhod na vmesno postajo Pod skalco (cca. 2h od Lag. Tonček)12.3. Odhod v Bariloche.13.-17-3. Bariloche in okolica. 17 popoldne odhod v Buenos Aires.18.3. Prihod v Buenos Aires in nastanitev v hostlu.19.3. Ogled majhnega dela mesta.20.3. Letališče EZE, let proti Milanu.21.3. Prihod v Milano, Milano-Trst, popoldne prihod domov. Če zaključim, cilj ni bil uresničen, kljub temu je ta odprava zame osebno uspešna, saj sem se prvič sam spoprijel z velikim organizacijskim izzivom in ga tudi izpeljal, prav tako je bila to preizkušnja potrpežljivosti, ki je za to plezalsko območje še posebej potrebna. Gore Chaltenskega območja so me kljub neuresničenemu cilju še bolj pritegnile, tako da ponovni obisk ne izostane. Ob tej priliki bi se zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem, ki so me pri tem podprli, saj mi brez njih to ne bi uspelo.Ambrož Bajde, AO Kamnik
Komentarji