METOD HUMAR(2. julij 1938-15. april 2012)”Hvala, k smo prjatli.”
“Dvoje vrvi, bela in zelena, visi ob steni. V prepad vlečeta. Kraj kažeta, kamor je udarila skala. Bel oblaček in nič več. Veter prinese odmev iz nižine, glasneje zašumi slap. Kako zelen je gozd v dolini in bela prodišča – tisoč metrov pod nama. Sonce pa boža rogljiče v Mrzli gori in Križu. Rinka žari in klin se bo izruval …Je to konec? Sklonim se čez rob. Dvoje oči mi grebe v dušo, dvoje posinelih usten se premakne. Tiha beseda priplava do mene. Ogenj šine v telo. Zdaj nisem več sam. Moč dveh se združi v enem, četvero rok se prime za skalo in dvoje src se bori za življenje. Morava! Rob plezalnikov škrtne v gladki skali. Stena se premakne … Padam! Ne! Dvigam se! Bližam se zobu. Noge so zravnane. Dosežen je nedosegljivi rob bolvana. Maje se. Naj se! Klin! Še enega! V silnem razkoraku obstanem. Mrzel pot mi obliva čelo. »Živeti eno življenje zase in za tovariša, je plezanje v navezi« – čudna, a resnična misel. Roke se stegnejo po srebrni, od sonca obsijani skali. Omahnem na polico.” je Metod z Dularjevimi besedami učil etike mlajše generacije kamniških alpinistov.Žalna seja bo v torek, 17. aprila 2012, ob 19. uri v Kulturnem domu v Šmarci. Zadnje slovo bo v sredo, 18. aprila 2012, ob 16. uri na Homcu.http://www.grs-kamnik.si/default.asp?mid=sl&pid=aktualne_novice_sl&detailsid=215
Komentarji