Tabor v Dolomitih – supina Rosengarten/Catinaccio
Predzadnji vikend julija smo preživeli v verikali Dolomitske skupine Rosengaren. Tabor v Dolomitih je bil nepozaben za vsakega izmed nas.
Predzadnji vikend julija je v Dolomitih v skupini Catinaccio oziroma Rosengarten potekal alpinistični tabor AO Kamnik. Tabora se je udeležilo 16 plezalcev. Namen je bil plezati daljše smeri v neustaljenih navezah v še nepoznanih krajih. Ena trojna naveza je šla na pot že v sredo zvečer, velika večina pa v četrtek zjutraj. Po malo manj kot petih urah vožnje smo se znašli pod sedežnico proti koči Gardeccia. Ta nam je pot do koče Vajolet skrajšala za kakšno uro. V četrtek smo večinoma plezali krajše smeri v stolpih Vajolet v bližini koče Vajolet, kjer smo tudi spali na skupnih ležiščih. V četrtek je nekaj navez iz smeri skorajda spralo, zato je bila res dobrodošla topla večerja in streha nad glavo. V petek in soboto smo plezali daljše smeri, večinoma v gori Catinaccio in Punta Emma, nekateri pa so se podali raziskovat bolj oddaljene stene. V nedeljo je bil spet čas za krajše vzpone, poleg odhoda proti Sloveniji nas je omejevala tudi vremenska napoved z nevihtami že v poznih dopoldanskih urah. Skupno smo opravili 21 alpinističnih vzponov (2-4 na osebo) in nabrali več kot 14000 metrov plezanja.
Najdlje se je plezala smer Steger, ki sta jo z zadovoljstvom plezala Florjan in Anže. Prav ta smer je mikala tudi marsikoga drugega od nas, ko smo jo študirali v vodničku, a smo pod steno ugotovili, da stena praktično navpična vseh 600 m. Priljubljena je bila tudi sosednja smer, Dimai, ki so jo splezale tri naše naveze. Največ vzponov pa je doživela smer Delagokante v stolpu Delago, ki je opevana v vseh vodničkih. Ko smo poslušali, kako raz prijemaš na kleščo in se ti enkrat ob prestopu na levi bok raza pod nogami odpre 300 m zraka, smo bili preveč firbčni, da ne bi šli še mi. Smer je res kar izpostavljena, a tudi zlizana zaradi svoje popularnosti.
V pogorje Catinaccia se bomo še vrnili, ko si bomo spet zaželeli strme plezarije v kompaktni skali, žmohtnih kaminov, nič gužve v smereh in odličnih tort v koči Vajolet.
Še nekateri vtisi iz tabora:
Andrej: »Lepo izbrani hribi, štirje plezalni dnevi, odlična družba in gladko izpeljana organizacija; vse skupaj zapakirano v tabor AO Kamnik Dolomiti Rosengarten. Fajn smo se imeli.«
Špela: »Štiridnevni pobeg v lep konec Dolomitov s strmimi stenami in vabljivimi kamini. Catinaccio, še se vrnemo.«
Florjan: »Tabor je popolnoma upravičil svoj namen, saj je kopica mladih pripravnic in pripravnikov v spremstvu izkušenejših alpinistk in alpinistov opravila svoje prve vzpone v alpinističnem raju in se tako za vedno “zastrupila” z Dolomiti.«
Ajda: »Končno sem uspela spoznati dolomitsko skalo ter vertikalne in izpostavljene IVke, v katerih moraš nemalokrat pokazati spretnejše plezanje kot v naših hribih. Krasen ambient, prijazno osebje v koči, odlična hrana, še boljša pa družba, ki vsakokrat preseneti.«
Anže: »Odlično organiziran tabor, še posebej izhodišče za veliko raznolikih smeri, kjer se najde kaj za vsakogar. S strani plezalcev malo manj obiskan in popularen cilj kaže odlično poznavanje regije s strani organizatorja. Z veseljem bi se kdaj vrnil.«
Klemen: »To je bil daleč najbolj pozitiven tabor katerih sem se udeležil.«
Žiga: »Moj prvi plezalski obisk Dolomitov je bil izredno zanimiv, saj je plezanje veliko bolj pokončno kot v naših gorah. Čeprav sem imel na začetku nekaj težav, sem se hitro privadil in se v Dolomite zagotovo še vrnem!«
Mojca: »Dolomiti res nikoli ne razočarajo, pa naj bodo to Pale, Cortina, Rosengarten.. Povsod so odlične smeri z odlično skalo, če je pa še družba taprava je pa to to.«
Maša: »Super tabor v odlični družbi in super organizaciji«
Sara: »Ta tabor mi res veliko pomeni, saj sem nakako prebila leb pri sebi, spoznala drugačno skalo in Dolomite. Poleg vsega pa ga itak ni čez dobro družbo in ogromno smeha. Zakon je bilo!«
Komentarji