Turno smučanje – Tolsti vrh (Dleskovška planota), 1986 m
Po pokljuškem potepanju, ki je bilo tudi zelo turnosmučarsko obarvano, a prvenstveno namenjeno spoznavanju orientacije s pomočjo GPS sprejemnika, smo imeli tokrat na programu pravo turnosmučarsko turo s ciljem smučati z Velikega vrha (Dleskovška planota).
V nedeljo ob 6h (oz. 5.50) zjutraj se nas je na parkirišču pri KD zbralo 10 udeležencev, od tega le štirje letošnji tečajniki. "Ali imate vsi lavinsko opremo? Brez nje ne bo nič!" je bil navsezgodaj resen vodja ture Jeti. Tečajniki, kot vedno, smo jo imeli. Hitro smo se spravili po avtomobilih in odpeljali proti Kranjskemu Raku, pa navzdol v dolino Podvolovljek in od tam navzgor do Planine (kmetije Planinšek). Lepljenje kož na smuči je bilo nekaj novega zame in za Boštjana R., a Katja in Peter zadevo že obvladata. Po nespluženi cesti smo se podali proti planini Podvežak, po obveznem preverjanju delovanja naših žoln. "Ne dvigajte smuči, temveč drsite!" je bil prvi Jetijev napotek. "Palice morajo biti daljše kot za alpsko smučanje, sicer roke bolj malo pomagajo nogam pri hoji," je sledilo. Sonce je kar grelo našo strnjeno gručico pri "drsenju" po cesti, saj tempo ni bil slab in kmalu smo se začeli slačiti. Še Katji je bilo zares vroče. Prvi postanek za malico je bil na planini Podvežak. Sonce se je skrivalo za oblake, ki so se kopičili z jugovzhoda. Od tu naprej smo v gosjem redu za Jetijem "odcikcakali" do manjšega sedelca. Spotoma smo se naučili še obračanja v strmini. Jeti je presodil, da se sneg ne bo zadosti ojužil, ker se je sonce skrilo, in bo na Velikem vrhu prej pomrznjeno kot ne. Tako je bilo za nas tečajnike varneje, da smo se, z izjemo treh izkušenejših turnih smučarjev (netečajnikov), namesto na Veliki vrh, podali na manj strmi Tolsti vrh. Po manjšem vzponu in ravnini nas je čakalo krajše prečenje z rahlim spustom. "Peljite se po robnikih in pa kolena nagnite k bregu," nas je učil Jeti. Jeti nas je podučil tudi, kako izbiramo čim lažjo (bolj varno) pot pri vzponu s turnimi smučmi. Pri nadaljevanju vzpona smo se izmenjavali v vodstvu, a Jeti z našo smučino ni bil najbolj zadovoljen, saj je bila prestrma. Vrh je kar prekmalu prišel. Z vrha smo opazovali napredovanje trojice naših proti Velikemu vrhu. Zaradi vetrovnega in oblačnega vremena ter z zahoda prihajajoče snežne plohe smo malico na vrhu izpustili. "Pokrčite kolena, s stegnjenimi nogami se ne da smučati!" smo slišali v začetnem delu spusta. Sledil je krajši strmi del, ki je kar prehitro minil, dalo se mu je pa tudi izogniti po levi. Nekaj metrov vzpona smo premagali s "štamfanjem" ter nato med drevesi odvijugali do planine Podvežak. V tem delu je bil sneg precej ojužen. Od "resnega" smučanja je ostal še spust do ceste. Po cesti pa smučanje, kljub enostavnemu vijuganju, ni užitek. Turi je sledila analiza na Kranjskem Raku. Trojica, ki se je podala na Veliki vrh, je povedala, da je bil sneg, razen manjšega dela, dober za smuko. Tudi za nas tečajnike bo še priložnost za spust s smučmi z Velikega vrha …
Komentarji