Vaja gibanja v gorah pozimi.

Sonce je vzšlo pred nekaj minutami, skrivalo se je za oblaki, Jaz in trojica mojih bratov pa smo že razporejeni v avtomobile in na poti proti glavnemu cilju današnjega dne katerega moto je: čimbolje izpopolniti naše znanje učinkovitega delovanja v gorah pozimi.

Orodje s katerim dosegamo ta cilj danes, je Alpinizem.

Pod severnimi stenami Kamniško-Savinjskih Alp pozabimo na to koliko je ura, kaj vse moramo še postoriti doma in kaj vse bi še lahko počeil ta trenutek. Drug drugemu poiskušamo predati čimveč svojih znanj in se obenem trudimo sprejemati ponujena znanja v čim večji meri.

Štirje mušketirji, bratje v alpinizmu. Kot najmlajši poiskušam v čimvečji meri prispevati svoje znanj iz področij zunaj alpinizma, ki so z njim povezani le posredno, a še vseeno povezani. To znanje poiskušam čimbolje umestiti v trenutno dogajanje, zavem se katero informacijo podati v danem trenutku in katero prišparati za bolj primeren čas. Ne uspe mi vedno, a nič zato. Vsi smo samo ljudje, nihče ni popolen, vsi pa se izpopolnjujemo celo življenje.

Zavem se, da mi starejši bratje hočejo samo dobro in si tako kakor jaz prizadevajo, da bi bili v vsakem trenutku svoja najboljša verzija. To zavedanje mi omogoča, da sem bolj sproščen in da od Jakata in Francija, ki se pripravljata na opravljanje enega izmed izpitov v njuni Alpinistični karieri, sprejmem kar največ znanja katerega delita z menoj. Naš najstarejši brat Marjan, se z alpinizmom ukvarja že precej časa.

V tem času je svoje možgane zbombandiral s skorajda nepregledno množico informacij povezanih s alpinizmom. O teh informacijah je razmišljal, jih združeval ter pretvarjal v znanje. Njegovo znanje na področju alpinizma je tako veliko, da je preraslo v modrost s katero nežno in potrpežljivo vihti kladivo alpinizma, ki kuje prihodnje generacije alpinistov.

Še enkrat se je izkazalo, da je alpinizem super orodje za raziskovanje širnih prostranstev vesolja ter povezovanje s družino kateri pravimo človeštvo.Današnje doživetje, je povzeto in deljeno. Sedaj pa v posteljo, da se spočijeta um in telo, kajti tudi to je potrebno.

Jutri pa znova. Na polno, do konca in še dlje.