Velika Lojtrica, 2242 m
Ta vrh sem imel že dolgo v planu, zato sem si ga ogledal z vseh smeri in smo bili dobro opremljeni s fotografijami. Z opisi pa precej manj, saj jih niti na spletu ni prav veliko. Gore smo se lotili po Vzhodni rampi, ocenjeni III-IV (AD-), 200 m, ki še ni opisana v Tinetovem (Mihelič) vodničku Belih vod iz sedemdesetih let, nekaj podatkov je le na spletu in v Buscainijevem vodniku Zahodnih Julijcev. Smer se je izkazala za precej lažjo, saj smo v treh 60-metrskih raztežajih spodnjo štirico le potipali. Nadaljevanje do vrha gore je bilo neznanka. Po poplezavanju v skrotju smo naleteli na strmo odsekano grapo, v katero smo se spustili po vrvi. Do vrha potem ni bilo več težav. Sestop pa je bil precej bolj pester. Usmerili smo se na zahod, po razbitem, ostrem, izpostavljenem in tudi krušljivem grebenu smo prečili vrsto skokov in škrbin, kjer je bilo treba pozorno iskati prehode. Tik pred pobočji Trbiške špice smo se spustili v Sestopno grapo in po njej v več abzajlih prišli pod steno. Ker nas je bilo pet, je kar trajalo. Pestra gorska tura, sicer brez težjega plezanja, a vseeno zanimiva in poučna.
Komentarji