Zimska smer v Prednji glavi
Omenjeno smer so ta teden že plezali ter podali kar dobre komentarje. In ker sva jo imela oba željo splezati, sva bila hitro zmenjena, čeprav sva odšla tja brez velikih pričakovanj, saj so letošnje zimske razmere že nemalokrat postregle z “obračališčem”.
Namesto gužve, ki sva jo pričakovala, sva zjutraj pri Mihovem domu srečala le dva kolesarja 🙂 En dva tri sva bila pri vstopu v smer in na usta se nama je prikradel nasmeh. Slap je bil odlično narejen, nad njim pa je led zamenjal škripavec. Nasmehi so bili pa še večji.
Nad grapo so se razmere spremenile v nepredelan sneg, zato sva jo ubrala direktno navzgor po slapičih, ki so zgledali ok… in so tudi bili. Najtežje je bilo v kaminu, saj je bil led predvsem v zgornjem delu že v zadnjih izdihljajih, ampak saj uspela sva priti do njega, kar najinim predhodnikom ni uspelo zaradi premehkega snega pod drugim delom kamina.
Sestop je pa bil razred zase. No bolje rečeno najprej nadaljevanje vzpona. Do vrha Prednje glave sva gazila, da naju je sneg pošteno praskal po moškosti. In potem še sestop po grabnu, kjer sva bila čisto tiho, da ne bi snežni bogovi začeli kegljat.
Plezala sva dobrih šest ur, dodala še dve pri sestopu in se premočena z obeh strani, a nasmejana in zadovoljna prišla nazaj do Mihovega doma.
Komentarji