Alpinistični odsek Kamnik

Veliki podi zjutraj. Foto: Sebastjan Čebular

Zimska tehnika za tečajnike in sprejem na Kamniškem sedlu

Prvi decembrski vikend smo tečajniki izkoristili za dolgo pričakovano vajo zimske tehnike na Kamniškem sedlu.



V soboto, 6. decembra 2025, smo se tečajniki ob sedmi uri zjutraj iz Kamnika podali na dolgo pričakovano vajo zimske tehnike. Nahrbtniki so bili, kot se spodobi, polni z vso možno zimsko opremo, nekje med njo pa se je skrival tudi obvezni ričet.

Na Kamniškem sedlu, nas je pričakalo skromno, a povsem zadostno snežišče, za vaje. Po kratkem postanku in čaju v koči smo se usmerili proti Babam, kjer smo se razdelili v naveze in začeli celodnevno praktično vajo. Na terenu smo krožili med različnimi postajami, kjer smo vadili elemente zimske tehnike: pravilna hoja s cepinom in derezami, iskanje z žolno in pravilno sondiranje, prerez snežne odeje po norveški in ECT metodi ter preizkus snežne odeje, gibanje v navezi, izdelava sidrišča s cepini, izdelava sidrišča za abzajl, ter na koncu še zaustavljanje s cepinom na drugi strani koče.

Vreme ni bilo najbolj prijazno – megla, veter in mraz so nas spremljali večji del dneva. K sreči je Domen poskrbel, da motivacija ni padla, saj je s sabo prinesel “dodatno ogrevanje”, ki nas je hitro spravilo v boljšo voljo.

Po zaključku vaj smo se vrnili v kočo, kjer smo imeli kratko analizo dneva, nato pa je že sledila večerja, ki jo je Domen s pomočniki več kot odlično pripravil. Potem smo se zbrali skupaj, ker smo imeli sprejem novega alpinista. Ko je Domen stopil pred nas kot kandidat za sprejem med kamniške alpiniste, se je začel tradicionalni postopek – preplet humorja, vprašanj, izzivov in tistih “nepozabnih” trenutkov, ki jih razume samo AO Kamnik. Domen se je dobro dokazal, zato je bil z veseljem sprejet med kamniške alpiniste. Sprejem se je nato prelevil v veselo druženje, petje in zabavo, ki se je nadaljeval pozno v noč – kot se za Kamniško sedlo spodobi.

Zjutraj smo se večinoma prebudili bolj slabo prespani, a dobre volje. Po zajtrku smo se odločili, da ne gremo kar takoj v dolino – razmere so bile preprosto preveč dobre, nebo jasno, veter se je umiril, snega pa tudi dovolj. Zato smo se, kdor je imel še dovolj moči v nogah, podali na Brano. To je bila super priložnost, da sveže naučene tehnike takoj preizkusimo v praksi.

Za nami je bil zelo uspešen vikend, poln učenja, druženja, praktičnega dela, sprejemnih emocij in dobrih razmer. Zimska tehnika je uspešno zaključena, znanje pa že čaka na nadaljnje izzive.  In kot kaže, smo se že v soboto zvečer začeli dogovarjati, kam bomo šli naslednjič plezat.

Hvala vsem in se vidimo kmalu v hribih!


Komentarji

Komentiraj

Komentar

Ime