“Sprehod” v Malem Grintavcu
Žiga&Žiga sva včeraj opravila prvo ponovitev smeri Sprehod (IV-/II-II) v jugovzhodnem ostenju Malega Grintavca nad Trento.
Izkoristila sva obdobje stabilnega vremena in se navsezgodaj podala v Trento. Začela sva v vasi Soča in ob soju čelk kmalu dosegla planino Lemovje. Dostop vsekakor ni kratek, saj kakorkoli obrneš ga je za cca 1400 višinskih metrov, a je kljub temu minil dokaj hitro, saj sva občudovala noro kuliso jesenskih barv v jutranjem soncu in “razdrla” marsikatero “moško”.
Smer poteka po izraziti rampi, ki sva jo našla brez težav, malo sva morala samo počakati, da se je gamsja družba umaknila malce stran in nama omogočila vzpon. Imela sva samo vris smeri, najprej sva celo pomislila, da bi risala skico, pa je linija tako logična, da le-te res ne potrebuješ.
Sama smer je lepa, čeprav avtorja pravita, da ni lepotička. Glede na to, da sva bila druga naveza v smeri, pretirane opremljenosti seveda nisva pričakovala, a sva bila presenečena nad možnostjo varovanja. Nešteto je rogljev, ušes, predvsem pa super pok za metulje in zatiče. Sem pa tja sva zabila tudi kak klin. Skala je nadpovprečna.
Na vrhu sva bila v dveh urah, svoje popotovanje pa nadaljevala po mestoma precej divjem grebenu še na vrh Bavškega Grintavca, nato pa sva sestopila nazaj po isti poti na izhodišče.
V JV ostenju Malega Grintavca je še nekaj dobrih smeri, ki so kljub dolgemu dostopu vsekakor vredne obiska.
Ob peki kostanja se včasih rodijo dobre ideje 🙂
Komentarji