Alpinistični odsek Kamnik

…letos že 6ti zaporedni tabor nežnejšega spola našega odseka 😊. Ker pa so pohodništvo, plezanje, lepote gora, živalstvo, čisti zrak, švicanje in vse ostalo kar spada k aktivnostim v gorah vsako leto bolj popularni, se je bilo letos pri izbiri lokacije potrebno še posebej potrudit, saj so bili koče po večini zasedene. Naposled je načelnica predlagala Bivak Ernesto Lomasti med vrhovi nad Nassfeldom v Karnijskih Alpah in vse smo predlog takoj potrdile, saj je bila večini lokacija nepoznana.  

Med tem je od članic AO Rašica prišla pobuda, da bi letos tabor izvedle skupaj in seveda zopet soglasen, da…the more the marier 😊 . Pridružilo naj bi se nam kar 11 deklet iz Rašice (med njimi tudi simpatizerke Rašice iz AO Kranj (Timea), AO Železničar (Foška) in ČAO (Nina)) in vsakomur, ki sem omenila, da imam ta vikend tabor z 18 puncami, je bil odziv vedno isti…«pa da naute sam reglale, k bo dež«.

Dogovorjeno je bilo, da se vsa dekleta dobimo na izhodišču malo nad mestecem Jenig, a zaradi različnih ur odhoda, zastojev na cesti, WC jev itd. smo se naposled dogovorile, da se dobimo kar pri bivaku. S težkimi ruzaki oprtanimi na ramenih se Kamnčanke ob 20ti uri začnemo vzpenjati in po uri in pol se znajdemo na travnatem pobočju polnem pasočih se krav, vsaka s svojim značilnim zvonom obešenim za vratom. V daljavi zagledamo še soj svetlobe, ki je prihajal iza rdečega pločevinastega bivaka in prav lepo je bilo poslušati kravjo sonato, ko smo se približevale bivaku, saj je to tudi pomenilo, da bomo kmalu lahko odložile težke ruzake. Tokrat je bilo namreč potrebno poleg osebne, plezalne, bivak opreme in hrane na bivak prinesti tudi vodo, saj nismo pridobile zanesljive informacije ali bo vodo mogoče pridobiti v bližnjem potočku. Še dobro, da nismo riskirale… zato je bilo v nahrbtnikih najti tudi do 6l vode in še kakšno »flaško« ekstra za ob večerni debati 😊

Med hojo proti bivaku dobimo informacijo, da je en avto Rašičank že prispel do bivaka, a so dekleta obrnile, saj je bil le-ta poln Madžarov. Kar devet se jih je nagnetlo v pločevinast bivalnik. Nič zato, me imamo vso robo s sabo. Opozorile so nas še na agresivne krave in bike, ki so jih bojda že napadli. Kwa? Vse smo se samo spogledale in strinjale, da krave pa že niso nevarne in da se držimo prvotnega plana, spanja v šotorih. Mojca še poudari, da bik je pa ja lahko samo en v čredi in nadaljujemo s hojo. No, kasneje se je izkazalo, da temu ni tako…

Rašičanke sestopijo in se nastanijo na kmetiji v Rudning Almu (dobrih 30 min hoje od bivaka), Renata, Foška, Aljana in Mira pridejo pol ure za nami, tretji avto Rašičank pa se prav tako odloči, da prespi na kmetiji.

Kamnčanke postavimo šotore malo stran od bivaka, Rašičanke pa na kamnitem podestu svoje podloge in spalke. Pojemo, se spoznamo, skujem plezalne plane za naslednji dan in okoli polnoči se odpravimo spat.

Sama si nadenem se cepke v ušesa, da bom ja mirno spala, saj je kravja sonata še kar veselo cingljala. Po slabi uri skoraj zaspim, ko me nekaj zadane v roko😯…takoj mi je bilo jasno, da je za to kriva ena izmed krav in instinktivno se skrčim v fetus pozicijo, da bi kar se le da zaščitila glavo. K sreči ne začutim ničesar več, se obrnem k Maji Š., ki že debelo gleda proti meni in hitro zbeživa iz šotora. Baje sta se dve kravi podili med našimi šotori in ena se je »pač« zapletla v najinega…res sva jo srečno odnesli in raje si ne predstavljam, da bi na katerem koli delu telesa občutila pol tonsko maso😯😯.

Vse prestrašene stojimo pred šotori, pogledujemo k Rašičankam, ki so spale pod milim nebom in razglabljamo kaj narest. Krave in biki še naprej radovedno postopajo med nami, ene se ruvajo, naskakujejo in razdraženo mukajo. Kmalu pade ideja, da iz pohodnih palic in vrvi postavimo ograjo….zgleda, da jih je za palec debela bariera, ki je komaj stala pokonci, nekoliko le ustavila, saj smo se okrog druge ure zjutraj le udale in ena za drugo zapuščale nočno stražo. BTW, Madžarom niti na kraj pameti ni padlo, da bi nas bratsko stisnili v rdeč bivalnik.

Sama sem s stražo sicer še nadaljevala v šotoru še kakšno uro, dokler kravja sonata ni popolnoma utihnila…kako se je ena od krav zjutraj znašla v naši ogradi, nam še vedno ni jasno.

Zbudimo se v krasno sončno jutro, kavica, zajtrk, debata o tem kako je vsaka preživela noč in že naveze počasi v svojo smer. Z Majo Š. se lotiva krasne smeri Diedro Nord v Torre Clampil in ob 14ih zadovoljni že nazaj pri bivaku. Kmalu se pridružijo Mojca, Mira , Aljana in Foška, ki so bile namenjene v smer Guerrino di Marco v Monte Cavallo di Pontebba. Ker se je nekaj navez v smeri že navpično vzpenjalo, so kot alternativo izbrale sosednjo smer Dei Finanzieri v Monte Cavallo di Pontebba ocenjeno s VI. Mira se odloči, da bo zaradi težavnosti odstopila o tega projekta in počasi začne sestopati, ko nerodno stopi in si poškoduje gleženj. Mojca, Foška in Mira zarinejo v smer, ko pod steno zaslišijo Mirin klic na pomoč, da sama zaradi teže nahrbtnika (poleg svojega ruzaka je morala namreč nesti še oba pramena vrvi) hoje ne bo mogla nadaljevati. Trojica se zato odloči, da se vrne pod steno in skupaj sestopijo. 

Tri naveze se med tem zapodijo v klasično smer Pilastro Nord v Creta di Aip, kjer so naletele na orientacijske zaplete, čakanje na štantih, abzajlanje, stres… a so dekleta vse pritiske uspešno obvladale in se srečno vrnile nazaj v dolino. Naveza Maja S., Urška in Renata so smer izplezale prve in se na bivak vrnile še pred mrakom, ostali dve navezi pa sta domov prišli po polnoči. 

Trojček rašiških deklet, Ajda, Vida Slađana in Špela je zaradi težavnosti obračal v smeri Lomasti-Mazzilis (Fessura) v Creta di Pricotic…kasneje so izvedele, da so se lotile smeri lokalnega Frančka. Naveza Špele, Jerneje in Vesne pa je v soboto nanizala kar dva vzpona v Creti di Aip, in sicer Hans Platnner in Della Biciclettav. Po pripovedi same krasne smeri.

Večina je tako izkoristila še prijetno sončno popoldne ob bivaku za topli obrok, poležavanje, kavico, predvsem pa za deljenje vseh prigod. Trije prijazni Nemci, ki zaradi zasedenosti bivaka niso mogli prespati, so se odločili, da nam predajo vso hrano, ki so jo prinesli s sabo (sir, bobi palčke, čokolado, kruh, orščke) in kaj kmalu nam je »madžarsko« ne gostoljubje splavalo v pozabo. 

Proti večeru ugotovimo, da so Madžari le spokali, kljub temu, da so si bivak rezervirali še za eno noč. Tako je nekaj deklet le izkoristilo udobje rdečega bivalnika, ki si ga je na koncu delilo s še štirimi Italijani, ki so se proti večeru zmatrani pojavili pred bivakom…le kako naj bi jih zavrnile.  

V nedeljo smo imele v planu plezanje krajših smeri zaradi povratka in morebitnih popoldanskih ploh in večina deklet je tako le izkusila lepo karnijsko plezarijo. Pri kmetiji na Rudnig Almu smo se nato v popoldanskih urah vse zbrale na analizi in obveznem skupinskem slikanju, nato pa vikend zaključile v odlični Pizzeriji da Giannino v Trbižu.

Kljub malo bolj dramatičnemu začetku in manj splezanih metrih kot pričakovano, smo imele super vikend, v res lepem delu Karnijskih alp z dobro skalo, vsaka je prispevala svoj detajl, pa tudi stari rek o dežju in govoričenju očitno ne drži 😊. Složno smo se strinjale, da se še podružmo…naslednjič že oktobra 😊

In naj zaupam še preostalemu delu našega odseka…neizmerno smo vam hvaležne za vse vaše znanje, izkušnje, dobro voljo, družbo in dogodivščine, ki jih lahko delimo z vami ampak včasih pač paše samo ženska energija 😊 

Udeleženke tabora:

AO Kamnik: Maja Šlebir, Ajda Kožar, Mojca Zajc, Maja Sonc, Urška Slapšak, Vesna Avsenik, Jerneja Jenko, Špela Ozimek

AO Rašica: Špela Kadunec, Tjaša Knez, Vida Slađana Mitrović, Renata Zaletelj, Nika Rupnik, Ajda Sazonov, Aljana Kavčič, Mira Petek

Simpatizerke Rašice: Foška Veronika Šaina (AO Železničar), Timea Urdih (AO Kranj), Nina Korošec (ČAO)

Preplezane smeri

Sobota, 24. 8.:

Pilastro Nord oz. Kollnitz-Raditschnig (IV+, 480 m) – Creta d’Aip: Renata Zaletel, Urška Slapšak, Maja Sonc & Timea Urdih, Nika Rupnik & Tjaša Knez, Nina Korošec

Diedro nord (6b/6a, 260 m) –  Torre Clampil: Ajda Kožar, Maja Šlebir 

Hans Platnner (4c, 180 m) – Creta di Aip: Špela Ozimek, Vesna Avsenik, Jerneja Jenko

Della Biciclettav (IV, 180 m) – Creta di Aip: Špela Ozimek, Vesna Avsenik, Jerneja Jenko

Poizkusi:

Lomasti-Mazzilis (Fessura) (5c, 145 m, S2!) v Creta di Pricotic: Ajda Sazonov, Vida Slađana Mitrović, Špela Kadunec 

Dei Finanzieri (VI, 400 m) v Monte Cavallo di Pontebba: Aljana Kavčič, Foška Veronika Šaina, Mojca Zajc

Nedelja, 25. 8.: 

Lavia Moscatelli (V, 250 m)  – Pilastro di Babele: Ajda Sazonov, Aljana Kavčič, Nika Rupnik 

Steinbeiser (4c, 170 m)  – Creta d’Aip: Foška V. Šaina, Špela Ozimek

Hans Plattner (4c, 180 m) – Creta d’Aip: Renata Zaletelj, Urška Slapšak, Maja Sonc

Via della Bicicletta (IV, 180 m) – Creta d’Aip: Špela Kadunec, Tjaša Knez

My way (6b+/6b, 150 m) – Creta di Pricotic: Maja Šlebir, Ajda Kožar, Mojca Zajc

ZADNJE OBJAVLJENO

KORISTNE POVEZAVE