Od Čikole do Colfosca

V četrtek sta naju poklicala Vrankar in Mare, naju vprašala za vikend plane in povabila v Colfosco. Rekla sva, da razmišljava o Čikoli in nasledni dan smo že sedeli v avtu in se peljali proti Italiji.

Plan je bil sledeč: fantje so si izbrali nekaj lažjega, jaz izziv in tako smo se vsi skupaj podali v isto smer. Via senza nome – Torre Vitty. Ostalo je le še ključno vprašanje, kdaj vstanemo. Kompromis. Vrankar in Mare malo poležita, midva s Klemnom vstaneva malo prej in tako smo določili uro ob 6.00.

Smer je bila res vrhunska. Vsega po malem; skala, sneg in led, težki raztežaji, lažji prehodi in na koncu tista nepopisna sreča na vrhu. Poleg tega pa še noro lepi razgledi. Ena tistih smeri, ki ostanejo.

Za piko na i še hitra “fura” po smučišču in popoln dan je bil za nami.

V nedeljo smo se odločili za ledno plezanje, smer La spada di Damocle. Midva po desni strani, Mare in Vrankar po levi. Na vrhu spet vsi skupaj, nato pa nazaj v dolino, na ohlajeno pivo iz avta in proti domu že z novimi idejami za leto, ki prihaja.

Vrankar in Mare – hvala za povabilo in čudovit praznični vikend. Dobř je blo!