Alpinistični odsek Kamnik

V četrtek smo se zbrali v Kamniški Bistrici in se odpravili proti sedlu. Ko smo se nastanili v koči, smo se opremljeni s klini in varovali odpravili proti Brani. Tam nam je Zumba naredil delavnico o klinih in premičnih varovalih. Potem pa smo, levo v steni od smeri Zgornji steber imeli priložnost se srečati s tehničnim plezanjem. Imeli smo napeljane smeri na top-rope, kjer smo sami zabijali dobre in slabe kline ter nameščali premična varovala in v njih viseli, da smo dobili občutek, kako dobro smo jih namestili. Zvečer smo poslušali še predavanje Metka o pripravi na turo.

Naslednji dan smo po navezah z inštruktorji šli v klasično plezljive smeri, kjer smo lahko uporabili znanje od prejšnjega dne. Ob nas so bili ves čas inštruktorji in nam svetovali in pokazali, kako je bolj optimalno postaviti varovala v smeri. Ta dan je naša naveza – Katja (AO Kranj), Janez Toni, Sandi Kelnerič plezala Zgornji steber Brane, potem pa smo po krajšem počitku odšli še v Zajedo Brane, kjer je bila prav prijetna plezarija, še pomembneje pa – ni pihalo!

V soboto sva s Katjo dobili inštruktorja Mifija. Odločili smo se, da gremo plezati v Planjavo v območje rdečega kupa. Tam smo izbrali smer Desno od Desne od okna – DODOO, od Sonje Lanišek in našega Bojča. Prvi del smo plezali še na pedagoški način, da sva s Katjo delali sidrišča in v smeri nameščali varovala. Ker so v smeri samo trije klini in je smer verjetno bolj malo plezana, smo v smeri pustili tri nove kline. Dva v V+ in enega na sidrišču preden greš v levo in naravnost v poč. Začetka smeri ni težko najti, saj od omenjene spominske plošče – Mihokovićeve (30m v desno –  v kamin) je zelo očitno. Skala je v teh spodnjih raztežajih res dobra in smo uživali v plezanju. Vsi se strinjamo, da je bil raztežaj V+ najlepši! Ko smo prišli iz detajla, smo po razu naredili še en raztežaj (III-II), do sidrišča, kjer smo pustili še tretji klin. Sidrišče je bilo zelo udobno na travah, a prav hitro se je naše udobje zaključilo, ker smo šli dva raztežaja preveč v desno po precej krušljivem delu, po razih in grapah. Po skopem opisu bi tam morali malo v levo v strmo poč, po njej navzgor(IV+,V-). Od tod pa na raz in naprej pod strmo stopnjo, žlambor(IV). Čezenj na ramo, čez prag in levo okoli roba. Na koncu pa še v poševni kamin, naravnost gor, levo okoli stolpiča (III,II), kjer se je združila tudi naša varianta po krušljivem terenu. Tam smo šli levo v steno kjer se združi s smerjo Desno od okna. Razveselili smo se še zadnjega klina v smeri, na račun katerega smo na sedlu pili pivo :).  Od tod smo šli po logičnih prehodih, po precej naloženem terenu, potem pa do vrha zahodne Planjave.

Smer sem na kratko pokomentirala z Bojčem in Marjanom. Bojč pravi, da jo je le enkrat splezal in bi me po 44 letih težko usmeril oziroma vedel, kje je šla naša naveza. Marjan pa pravi, so bolj in manj obiskane smeri, tako pač je. Je pa res, da je spodaj zelo dobra skala, vedno višje pa precej krušljivo.

Meni je bila smer zelo všeč in upam, da bo kaj kmalu še kdo zašel v DODOO, se splača! Imaš mir, malo dela z orientacijo in lepo plezarijo. Kdor bo pa le šel, naj nam sporoči, kakšen je tisti del, kjer smo ga mi zgrešili (levo za stolpičem v poč, čez previs navzgor …) saj nas zanima, če je tako dobra plezarija kot v spodnjem detajlu.

 V nedeljo zjutraj, pa smo vsi šli splezati še eno kratko smer, midve s Katjo sva z Ježem splezali X v Planjavi  in potem, ko smo se zbrali na sedlu, odpravili še na analizo k Jurju.

Na taboru sem veliko odnesla sploh kar se tiče zabijanja klinov in nameščanja premičnih varoval. Pridobila sem boljše zaupanje v svoja varovala in dragocene izkušnje za varnejše plezanje v hribih. Poleg tega pa sem še spoznala ljudi iz drugih odsekov –  družba na sedlu je bila odlična! Tako da novi šoli priporočam, vsem ostalim, pa sporočam, da nismo nič navrtali. Slišalo se je samo zabijanje klinov.

ZADNJE OBJAVLJENO

KORISTNE POVEZAVE