Lunin pohod na Kamniški vrh
Pohod sam je potekal po kopnem in brez zapletov ter naporov (razen verjetno nekaterih, ki so za trening vlekli vrv na vrh), saj smo si kondicijo nabrali na predhodni sobotni (bivak turi) na Raduho, kjer se nam je udiralo do r…! Le od sed’lca proti vrhu je pihalo kot ˝tojfl˝(tako bi se izrazil naš tovariš Miš), zato smo se po osvojenem vrhu hitro zatekli v kočico malo pod vrhom, ki je bila prijetno zaščitena pred vdorom vetra. No, nekateri so si privoščili še palčko svežega zraka. V koči je bila prava pogostitev. Miza se je šibila pod sladkimi dobrotami, med drugim tudi Agatini ˝domači trgovinsko zapakirani krofi˝. Ko smo mizo odrešili pred težo dobrot in popili nekateri bolj nekateri manj sladkani čaj (manj sladkani je bil zelo negativno grajan), smo se na hitro še skupinsko poslikali na vrhu in jo hitro ucvrli z vetra v dolino. Pri avtomobilih smo bili okrog polnoči, ko je luna v zenitu in pod vtisom lepega doživetja in svetle noči sklenili, da bi tak pohod postal stalnica oz. tradicionalen (vsaj enkrat letno). Zakaj pa ne?Dimitrij
Komentarji