Alpinistična šola 2009/10 – 8. del
Zjutraj ob 7 h smo se zbrali na našem standardnem mestu. Odpeljali smo se do nihalke, ki pelje na Veliko Planino. Zaradi preobilice novozapadlega snega smo izhodišče iz Ambroža prestavili v Kamniško Bistrico. Tam smo se opremili z lavinskimi žolnami in preizkusili njihovo delovanje. Z neba so menjaje padale snežinke in dežne kapljice. Pogled na polno zasneženo okolico pa je vlival veselja. Pot nas je vodila skozi dolino Korošice, Markove ravni, do planine Koren. Tu smo popili topel čaj in dali nekaj pod zob. Od tu dalje pa se je začelo… Sneg se nam je začel vdirati do riti. Tako se je začelo: »gazi, gazi, gazi, dokler te ne zagazi…« Ob tem pa smo spoznavali bistvo timskega duha. Izmenjaje v vodstvu smo počasi napredovali proti vrhu Korena. Megla je bila taka, da so še okoliške kavke raje skakale po tleh. Vreme je bilo idealno za učenje osnov orientacije. Ob poti sta nam inštruktorja pokazala kakšna pobočja predstavljajo nevarnost za snežne plazove, ter kako je potrebno v razmakih prečkati take dele.
Pod vrhom Korena smo našli primerno skalo in odločili smo se, da bomo ob njej bivakirali. Odložili smo nahrbtnike, se nasmejali in začeli vihteti lopate. Sneg ne bi mogel biti slabši, bil je zelo suh. Zato smo ga morali najprej nametati ob skalo in ko se je nabral velik kup, smo začeli kopati luknjo. Po dveh urah smo si naredili naše luksuzno prenočišče. Romantike ni manjkalo, saj smo si v bivakih prižgali svečke z aromo vanilije in si tako v snegu privoščili aromaterapijo. V bivakih se je začelo preoblačenje in seveda kuhanje. Imeli smo več menijev:1. šampinjonova juha z malo neslanega mesnega raguja in testenine2. gobova juha z lisičkami, jurčki, ajdovo kašo ter rezenci in testenine s šunko v sirovi omaki. Nažrli smo se do nezavesti.
Skuhali smo si še čaj za naslednji dan. Še malo debate, nato pa eden po eden popadali v svet sanj. Drugo jutro nas je Jure ob 7h zbudil. Skupno smo ugotovili, da smo glede na okoliščine presenetljivo dobro spali. Radio je takoj poskrbel dobro vzdušje. Po hitrem zajtrku smo bili kmalu vsi pred luknjami. Zaradi slabih vremenskih razmer smo se odločili, da ne gremo na vrh Korena. Gaženje na vrh smo zamenjali za lekcije s prereza snežne odeje, iskanja zasutega v plazu s pomočjo lavinske žolne, sondiranja… Hoja nazaj po že shojeni poti je bila dosti lažja, zato smo bili hitro v dolini.Bife ob nihalki je bil prizorišče analize ture. Prijazna gospodična pa je veselo postregla s kavo, čajem, pivom. Za vse nas tečajnike je bil to eden nepozabnih vikendov. Upamo, da jih bo v prihodnjih mesecih in letih še mnogo več.
________________________________________________________________________________________________________________
Povezani prispevki:
– 1. del
– 2. del
– 3. del
– 4. del
– 5. del
– 6. del
– 7. del
Komentarji