Matterhorn, 4478 m
Z gondolo smo se dvignili do zgornje postaje pri jezeru Schwarzsee in nato v počasnem tempu prispeli do obnovljene Hörnlihütte pod Matterhornom. V koči z nesramno dragim polpenzionom (150 CHF) smo prespali in v soboto šele po 5.20 uri lahko odšli na goro, seveda za lokalnimi zermattskimi in drugimi gorskimi vodniki. Greben Hörni se začne s strmo stopnjo zavarovano z debelo vrvjo. Še z lučkami smo sledili predhodnikom, plezali mesta I in II ter nato že v soncu prišli do bivaka Solvay. Spodnja in zgornja Moseleyjeva plošča (III-) nista zavarovani z vrvjo, je pa polno obročkov, svedrov,… Nad bivakom nam je ostalo le še dobrih 400 metrov vzpona, a je to zahtevnejši del ture. Na Rami pri prvih fiksnih vrveh, ki peljejo do snežišča sto metrov pod vrhom, smo si nadeli dereze in z njimi praskali po skalah ter se vlačili z rokami po vrveh. Na desni pa mogočna in strma severna stena.
Sestop je bil počasnejši, saj smo bili trije, tako da smo skupaj z dvema Norvežanoma prespali na bivaku, ker nam je ostalo premalo časa za varen sestop. Največ časa nam je vzelo zamudno iskanje prehodov navzdol. Žal je bivak umazan in poln smeti, zato smo ga najprej malo očistili in nato spali do začetka jutra, ko so se nam od spodaj že približevali prvi hitri vodniki. V spodnji Moseleyjevi plošči smo se z vodniki srečali, a se vsi srečno prebili skozi gužvo, nato pa smo bili sami. Za popestritev sestopa smo malo zašli, a naša trojica je našla eleganten izhod, medtem ko sta se morala Norvežana malo bolj potruditi. Kmalu smo prišli na znan teren, saj smo si 200 metrov vzpona ogledali že v petek. V spodnjem delu je smer celo nekoliko označena (rdeče pike, zelene črte). Za vzpon smo porabili 7.30 ure, za sestop pa ravno tako. Smer je bila kopna, razmere odlične, a preveč ljudi.
To je bil dan kamniškega obleganja Matterhorna, saj so se iz italijanske strani po Levjem grebenu na vrh povzpeli še Lado Kladnik in comp.
Komentarji