Mont Blanc
V soboto (17.6.) zjutraj smo se z Marjanom, Klemnom in Borisom odpeljali proti Chamonix-u v upanju na uspešen vzpon na Mont Blanc. V Chamonix-u nas je pričakalo sončno in toplo vreme kar nam je v kombinaciji z neverjetno kuliso okoliških hribov dalo super popotnico za vrh. Na parkirišču spodnje postaje gondole v kraju Les Houches smo si spakirali vso potrebno opremo ter se z gondolo in zobato železnico odpeljali do postaje Nid D’Aigle (2371m). Od tod smo odpešačili do tabora v bližini koče Tete Rousse (3167m), kjer smo si ob grmenju padajočega kamenja in poderajočih se serakov v daljavi postavili šotora in pripravili večerjo. Naslednje jutro smo ob 5h štartali proti vrhu. Že na samem začetku nas je pričakal detajl vzpona in sicer snežišče po katerem je vesčas letelo kamenje. Do koče Refuge du Gouter (3815m) smo poplezavali po bolj ali manj naloženem grebenu. Pri koči smo si namestili dereze, se navezali na vrv in se po kompaktnem snegu v zmernem tempu odpravili proti vrhu. Na poti smo najprej prečili vrh Aiguille du Gouter (3817m) ter se na kratko ustavili pri bivaku Abri Vallot (4362m). Od tod nas je do vrha ločilo še dobrih 400 višinskih m lepo zasneženih grebenov. Na vrh smo prispeli v slabih 5 urah. V rahlem vetru smo si vzeli nekaj minut za fotografiranje in občudovanje okoliških gora nato pa po isti poti sestopili nazaj proti taboru. Med sestopom smo pristopili še na vrh Dome du Gouter (4304m) od tam pa nazaj do tabora kjer smo pospravili opremo in sestopili do nabito polne gozdarske koče Baraques Forestieres des Rognes (2768m). Noč je minila ob zagretem žaganju nekaterih posameznikov.Zjutraj smo sestopili do zgornje postaje zobate železnice Nid D’Aigle in se odpeljali v dolino. Po obisku tušev in kosilu v kampu Arolles nas je Marjan popeljal na voden ogled znamenitosti Chamonix-a in v šoping za opremo. V dobro založenih trgovinah se je čas začel odvijati s svetlobno hitrostjo in kaj kmalu smo že drveli čez tunel v Italijo do spodnje postaje gondole za Torinsko kočo. Zadnja vožnja nam je že ušla ampak na našo srečo se je v istem trenutku spodaj znašla še skupina nekih veljakov zaradi katerih so izjemoma naredili dodatno vožnjo na vrh. Koča je bila polna tako da smo bili prisiljeni prespati na prostem v “kičasti” kulisi okoliških hribov. Ker se je obetala jasna in ne preveč hladna noč smo se odločili za spanec pod milim nebom. Noč je bila posuta z miljoni zvezd in povsod okoli so se kazali temni obrisi vrhov. Šele zgodnje jutro nam je postreglo z meglo ki pa se je razkadila še predno smo bili pripravljeni za odhod. Za zadnji cilj smo si zadali vzpon na vrh La Tour Ronde (3792m). Razdelili smo se v dve navezi in v ledeniški navezi prečili z razpokami prekrit ledenik do vznožja gore. Ker smo bili že malo pozni so nas prvi trije raztežaji pričakali v precej mehkem snegu nato pa je sledilo prijetno poplezavanje po naloženih granitnih blokih. Tik pod vrhom je sledilo še eno mehko snežišče in nato po granitni plati do vrha. Z vrha se je odprl fantastičen razgled na vrhove in skrite doline ter stene okrog Mont Blanca. Z vrha smo kar lep čas opazovali drzne naveze ki so plezale po granitnih počeh sosednjih sten. Sestopili smo po isti poti nazaj do Torinske koče in se nato odpeljali v dolino.Za konec bi se zahvalil Marjanu za odlično organizacijo, čas in potrplejnje ter celotni ekipi za super družbo in vzdušje.
Komentarji