Alpinistična šola 2006/07
Bila je še noč, ko smo se dobili pri ZD Kamnik, ura pa že 6. Tečajniki smo občudovali pripravnike, ki so imeli nabito polne nahrbtnike s plezalno opremo. Posedli smo se v avtomobile in jo mahnili do parkirišča malce naprej od Koče v Kamniški Bistrici.
Tempo je bil kar hiter za nas-tečajnike pa tudi nekatere pripravnike. Še sreča, da smo hodili po gozdu-senci. Sem in tja smo poslušali šale in opise gora okoli nas. Nekaj časa smo lahko vsi sledili »narekovalcu tempa«-Mišu, potem pa smo bili razdeljeni že v 3 skupine. Prva skupina je hodila za »diktatorjem tempa«, druga je malce zaostajala, tretja je bila počasna, saj je občudovala naravo, fotografirala, poslušala vodjo-Mateja … V Klinu smo zavili desno proti Repovem kotu. Prišli smo do Srebrnega sedla, kjer sta se 2 plezalca namenila preplezati jugovzhodno steno Planjave (prvenstveno sta jo zlezla Tone Škarja in naš vodja Metod Humar). Sami smo šli naprej do Srebrnega sedla, kjer smo se nekateri prvič srečali z Metodom in se seznanili s poučnimi zgodbami, dogodivščinami »starega mačka« … Pomalicali smo in počakali še ostale člane skupine. V vedno toplejšem soncu smo odšli naprej na vrh Planjave, kjer smo si, nekateri prvič, čestitali za vzpon. Vpisali smo se tudi v knjigo in molče, občudujoče poslušali Metoda med malico. Spustili smo se do Koče na Kamniškem Sedlu. Prišla sta tudi plezalca. Že tretjič smo jedli … (preveč?), in med pitjem piva, vode … poslušali nove zgodbe, ki nam jih je pripovedoval Metod.
Mahnili smo jo, nekateri po melišču, drugi po poti, do Pastircev oz. do Klina in naprej do Kamniške Bistrice. Z »analizo« smo nadaljevali pri Orlu.
Nekaj tečajnikov se nas je trdno odločilo, da naslednjič ne bomo tako hitro hodili in bomo lahko bolj pozorni na naravo okrog sebe. Uprli se bomo vodjem s prehitrim tempom hoje. A kako bomo to izpeljali, če moramo »bodoči plezalci« hitro priti do stene, da imamo lahko potem več časa za plezanje!?
Urška Griljc
Komentarji